Prvič odkriti leta 2007 so hitri radijski blišči še vedno nepojasnjeni. Ti kozmični signali trajajo le nekaj tisočink sekunde. Karakteristike pulzov, predvsem njihov položaj na nebu so dolgo kazali, da naj bi bil njihov izvor zelo oddaljene galaksije milijarde svetlobnih let stran. Nedavne raziskave pa so predlagale idejo bližnjih izvorov hitrih radijskih pulzov, in sicer bliščne zvezde v naši Galaksiji.
"Predlagali smo, da hitri radijski blišči niso tako eksotični kot so sprva predvidevali astronomi," je povedal glavni avtor raziskave Avi Loeb. Kratki radijski blišči so zelo kratki, svetli in izjemno energetski izbruhi, ki so detektirani v radijskem delu spektra. Do danes jih je bilo odkritih le 6, vseh 6 v arhivskih posnetkih 64-metrskega radijskega teleskopa Parkes v Avstraliji. Na mestu teh bliščev niso kasneje odkrili nobenega drugega radijskega blišča ali signala pri drugih valovnih dolžinah.
Podrobnejša analiza je pokazala, da ti radijski signali kažejo zelo močno absorbcijo, torej so morali radijski fotoni na svoji poti interegirati z mnogo elektroni, preden so prišli do nas. Če bi bili ti elektroni porazdeljeni po medgalaktičnem prostoru, bi morali biti izvori izjemno energetski dogodki. Raziskovalci so najprej pomislili na izbruhe sevanja gama, najmočnejše eksplozije v vesolju, kot možen izvor. Vendar pa pri izbruhih sevanja gama ne nastajajo takšne frekvence radijskih signalov, kot so jih detektirali pri hitrih radijskih bliščih. Zato so nekateri astronomi predlagali, da bi bili izvori lahko drugi ekstremni dogodki, kot je kolaps nevtronske zvezde v črno luknjo.
Avi Loeb in njegovi kolegi pa so ubrali drugačno pot; predlagali so bližnji izvor teh dogodkov, znotraj naše Galaksije. V tem primeru ni potrebno, da so izvori tako visoko energetski, vendar bi bili zaradi njihove bližine vseeno zelo močni. Zvezdni blišči so v tem pogledu idealni kandidat. Elektroni iz goste zvezdne korone bi povzročili močno absorbcijo, kar bi razložilo opazovanja.
Dva tipa zvezd lahko povzročita radijske blišče: mlade in manj masivne zvezde ter "dotikalne" dvojne zvezde z masami podobnimi masi Sonca, ki krožita tako blizu druga drugi da si delita isto zunanjo plinasto ovojnico. Oba tipa zvezd oziroma zvezdnih sistemov naj bi imela tudi periodično spremenljiv izsev v optičnem delu spektra, torej v vidni svetlobi.
Da bi preverili svojo teorijo, so Loeb in njegovi kolegi pregledali lokacije, kjer so se zgodili trije hitri radijski blišči, z optičnim teleskopom na observatoriju Wise v Izraelu. "Bilo je precej trivialna naloga, spremljali smo polja hitrih radijskih bliščev več noči, da bi videli če se tam dogaja kaj nenavadnega," je povedal Dani Maoz iz Univerze v Tel Avivu. "Bili smo presenečeni, da tega ni naredil že kdo pred nami," je dodal Yossi Shvartzvald, diplomski študent, ki je vodil opazovanja.
Na mestu enega od hitrih radijskih bliščev so odkrili dotikalni dvojni sistem. Ta dvojni sistem vsebuje dve zvezdi podobni Soncu, ki se obkrožita vsakih 7.8 ur. Sistem se nahaja približno 2,600 svetlobnih let stran od Zemlje. Statistika opazovanih zvezd preko zornega polja opazovanja kaže, da obstaja 5% verjetnost, da bi bil dvojni sistem tam po naključju.
"Kadarkoli najdemo nov tip izvorov, se sprašujemo ali so od daleč ali od blizu. Podobno je bilo z izbruhi sevanja gama; najprej so mislili, da izvirajo znotraj naše galaksije, kasneje pa se je izkazalo, da so kozmološkega izvora."
"Tukaj izgleda, da imamo ravno obraten scenarij," je komentiral Loeb. Hitri radijski blišči, za katere so sprva mislili, da so zelo oddaljeni, bi lahko izvirali tudi iz naše Galaksije. Ta študija je bila nedavno sprejeta v objavo v revijo Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Vir: CfA, Parkes Telescope, Thornton et al. (2013, Science)