Astronomi so odkrili dvojni zvezdni sistem, sestavljen iz dveh zvezd tipa bela pritlikavka. Samo po sebi to ni nič posebnega. A kratek obhodni čas ter relativno majhne mase zvezd pomenijo, da se bosta zvezdi v kratkem združili, pri čemer bo nastala nova zvezda.
Mase na novo rojenih zvezd se močno razlikujejo, saj zavzemajo vrednosti od manj kot desetino do več kot sto Sončevih mas. Začetna masa zvezde je eden izmed glavnih parametrov, ki nam pove, kako se bo zvezda razvijala. Življenje masivnih zvezd je kratko. Prek jedrskih reakcij hitro porabijo zaloge vodika, svoje življenje pa končajo prek impresivne eksplozije, imenovane supernova. Na koncu od njih ostane kompakten objekt, imenovan nevtronska zvezda ali, v primeru najbolj masivnih zvezd, črna luknja. Zvezde tipa Sonce so bolj umirjene in vodik porabljajo več časa - milijarde let, medtem ko pri masivnih zvezdah ta faza traja le nekaj sto milijonov let. Življenje končajo tako, da odvržejo zunanje plasti, od njih pa ostane le še kompakten objekt (a manj kompakten kot nevtronska zvezda ali črna luknja), imenovan bela pritlikavka. Bele pritlikavke so precej goste, saj je njihova tipična velikost približno taka, kot je velika naša Zemlja, medtem ko je njihova masa podobna masi Sonca.
Življenski cikel zvezde, podobne Soncu. Z modro puščico je označena točka na evolucijski poti, kjer se naše Sonce trenutno nahaja. Zvezda se bo sčasoma napihnila v rdečo orjakinjo, nato bo odvrgla zgornje plasti in nazadnje bo od zvezde ostala le še bela pritlikavka.
S prostim očesom ne moremo ločiti dvojnega sistema zvezd od ene same zvezde, zato ljudje o zvezdah razmišljamo kot o posameznih objektih. A podrobnejša opazovanja pokažejo, da naj bi bila tretjina zvezd v naši galaksiji v dvojnem sistemu (ali celo sistemu več kot dveh zvezd). Zato ni čudno, da med vsemi najdemo tudi dvojne sisteme belih pritlikavk, nevtronskih zvezd...
Zadnji tak par belih pritlikavk, ki so ga odkrili astronomi, ima zelo kratko periodo 39 minut. To pomeni, da posamezna zvezda zaključi svojo orbito okrog centra mase sistema v 39 minutah, torej sta si ti zvezdi zelo blizu. Pravzaprav sta na razdalji, manjši od povprečne razdalje med Soncem in Zemljo. Sistem se nahaja približno 7800 svetlobnih let stran od nas. Ena izmed zvezd je vidna, medtem ko prisotnost druge izdaja njen vpliv na gibanje prve zvezde.
Ker sta zvezdi masivni, bosta prek svojega gibanja povzročili spremembe v prostoru-času, pri čemer bodo nastali gravitacijski valovi. Prek tega pojava bosta zvezdi izgubljali energijo, spiralno se bosta gibali ena proti drugi in se sčasoma združili. Će bi imeli beli pritlikavki dovolj veliko maso, bi pri združitvi prišlo do eksplozije supernove. A masa naših dveh zvezd ni dovolj velika, zato bo rezultat še zanimivejši: nov objekt bo začel prek fuzije porabljati helij, katerega naj bi bilo na teh belih pritlikavkah dovolj, in na novo nastala zvezda bo začela sijati kot normalna zvezda. Iz dveh odmrlih zvezd bo torej nastala nova zvezda!