Ta slika prikazuje zelo veliko, zelo daljno in zelo plinasto jato v Berenikinih kodrih. To je velikanska skupina ali jata več kot 1000 galaksij, ki so med sabo povezane z gravitacijo.
Če pogledate podrobneje, lahko prepoznate rumeno-bele oblike galaksij, ki so posejane po sliki. Rožnati madeži pa kažejo, kje se nahaja plin s temperaturo več milijon stopinj - ta je tako vroč, da bi se vaša pljuča skuhala v enem samem vdihu.
Vse velike jate galaksij vsebujejo zelo vroč plin. Ker je tako vroč, oddaja veliko močne rentgenske svetlobe in ravno ta svetloba je to, kar vidimo tukaj v roza barvi. S svojimi očmi ne morete videti rentgenske svetlobe, zato so jo astronomi posebej pobarvali, pri čemer so pač izbrali roza barvo. Za njih je ta plin pravzaprav zelo uporabno orodje, ker lahko samo iz tega, kolikšna je temperatura plina, določijo koliko snovi je v jati! Bolj ko je plin vroč, več snovi je!
Tudi naša galaksija je del skupine galaksij, ki ji pravimo Lokalna jata. Naša jata je tudi polna plina, a je ta tako razpršen, da ga ob pogledu v nočno nebo ne vidimo. In ker je Lokalna jata veliko manjša od jate v Berenikinih kodrih, plin okoli naše galaksije še zdaleč ni tako vroč.
Plin na tej sliki pa pripoveduje še eno zgodbo. Oblika teh rožnatih oblakov in način kako so razporejeni po jati nam dajeta namige o tem, kako je jata v Berenikinih kodrih rasla. Kažeta nam, da so se manjše skupine in jate galaksij zaletavale in se sčasoma združevale. Končni rezultat je ta velikanska jata v Berenikinih kodrih, ki jo vidimo danes, in je ena največjih struktur v celotnem vesolju!
Cool dejstvo
Jata v Berenikinih kodrih je zelo daleč. Če bi se danes odpravili na pot z orjaško vesoljsko ladjo z neomejenimi zalogami hrane, vode in kisika in bi po vaši smrti z odpravo nadaljevali vaši otroci, za njimi pa njihovi otroci in tako naprej, bi trajalo 9 milijonov generacij vaših potomcev, preden bi ladja končno prispela do te jate! In to v primeru, da bi zmogli nemogoče in bi potovali s hitrostjo najhitrejše stvari v vesolju — svetlobe.
To je otroška verzija novice rentgenskega observatorija Chandra.
Vir: UNAWE Space Scoop