Skoraj vsaka galaksija ima v središču velikansko pošast. Nekatere tiho prežijo v temi in čakajo na naslednjo žrtev, ki bo zašla preblizu. Druge se mlaskajoče hranijo in postajajo bolj in bolj ogromne, ko požirajo snov, ki jo trgajo iz svoje okolice. Te divje pošasti so črne luknje in ko se katera izmed njih hrani, ustvari najsvetlejše in najbolj energetske objekte v vesolju: aktivna galaktična jedra!
Okrog enkrat do dvakrat na 100 let v naši galaksiji raznese gigantsko jedrsko bombo. Le-ta v samo nekaj kratkih tednih odda toliko energije, kot je bo Sonce oddalo v vsem svojem življenju! Takšni močni eksploziji pravimo 'supernova' in je rezultat dramatičnega konca življenja neke zvezde.
Zelo verjetno je, da sedajle sedite. Morda se vam zdi, da sedite pri miru, vendar prav to sekundo šibate skozi vesolje s hitrostjo v primerjavi s katero se najhitrejša raketa zdi počasna kot polž!
Z običajnim teleskopom za 'vidno svetlobo' vidimo samo majhen del vseh stvari, ki obstajajo v vesolju. Da dobimo pravo sliko vsega kar vesolje ponuja, moramo pogledati vse različne vrste svetlobe, ki prihajajo z neba. Radijska, rentgenska in infrardeča svetloba so primeri drugih vrst svetlobe. So podobne kot običajna svetloba, le da jih naše oči ne morejo videti: za nas so nevidne. Tako je tudi z zvokom: ljudje ne moremo slišati zvoka, ki ima previsoko ali prenizko frekvenco (Ali ste vedeli, da psi lahko slišijo zvok, ki je za naša ušesa previsok, da bi ga lahko zaznala?)
Zemlja je znana kot ‘modri planet’ zaradi širnih oceanov, ki pokrivajo dve tretjini njenega površja. Iz vesolja je naš svet videti kot bleda modra pika. Morda prepoznate tole sliko, ki je fotografija Zemlje posneta leta 1990 s sonde Voyager 1, ko je bila ta 6 milijard kilometrov daleč! Sedaj pa so astronomi prvič odkrili barvo planeta, ki se giblje okoli neke daljne zvezde — in tudi ta je moder!
