Preberite v novi Spiki

Novice: Temna snov še vedno preseneča, Z novo misijo še bliže Soncu, Nenavadno svetel objekt v Andromedini galaksiji, Mars orbiter ujel vrtinec na delu, Našli nove dokaze za padec velikega meteorita, Nova spoznanja o Lunini zgodovini, Različna razpoloženja Titana, Drugi največji izbruh v tem Sončevem ciklu
Iz zgodovine: O gibanju Lune 3 - Newtonov dosežek
Opazovanja: Bik za binokle in prosto oko, Medvoški binotrip, Galerija - Jurij Stare
Spremenljivke: R Vodne kače
Slovensko astronomsko revijo Spika lahko naročite
V ponedeljek je s pogovorom v živo med nemško kanclerko Angelo Merkel in Esinim astronavtom Andréjem Kuipersom na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) odprl vrata največji sejem informacijske tehnologije na svetu. Vprašanja za astronavta pa sta postavila tudi študenta znastvenega tekmovanja YouTube Science Lab.
Zakaj bi uporabili ESO
Prejšnji teden je minilo 25 let od odkritja slavne supernove 1987A, enega izmed najbolj podrobno raziskanih pojavov v vesolju. Po odkritju teleskopa nam najbližja odkrita supernova je od vsega začetka prinašala nepričakovane rezultate, ki so vznemirjali znanstveno javnost. Po drugi strani pa je postregla tudi z nevtrini, ki so bili (in so še) zelo pomemben gradnik pri razlagi fizike supernov. In kaj ti nevtrini pomenijo v kontekstu nedavnega govora o nevtrinih, ki se gibljejo hitreje od svetlobe?
Kometi so ena izmed najbolj znanih podob našega Osončja. Ko v vsakdanjem življenju naletimo na njihovo omembo, se nam v mislih takoj izriše tipična podoba osvetljenega jedra kateremu sledi veličastni rep. Vse lepo in prav. Kako pa naj si razlagamo komete, ki imajo kar dva repa?