V zadnji številki slovenske astronomske revije Spika je izšel članek o tekmovanjih iz astronomije za osnovnošolce in srednješolce, ki jih prireja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Članek poudarja poleg statističnih podatkov o vsakoletni udeležbi in interesu do astronomije tudi izjemno pomembno vlogo mentorjev. Želimo vam prijetno branje, obenem pa vas spomnimo, da lahko Slovensko astronomsko revijo Spika naročite
Po treh izvedenih tekmovanjih iz znanja astronomije za osnovnošolce in srednješolce že lahko naredimo verodostojno statistiko vpliva tekmovanja na nivo znanja astronomije in ocenimo njegovo uspešnost pri popularizaciji astronomije.
Ob prvem razpisu tekmovanja iz znanja astronomije v letu 2009 je bilo veliko neznank glede nivoja splošnega znanja astronomije med učenci višjih razredov osnovnih šol in med dijaki, pa tudi glede interesa za tako tekmovanje tako med učenci kakor med mentorji. Zato je število sodelujočih (129 šol, 1541 tekmovalcev) presenetilo. Predvsem je pokazalo, da je v šolstvu interes za astronomijo živ, predvsem v osnovni šoli, kar lahko pripišemo izbirnim astronomskim predmetom v zadnji triadi, številnim šolskim krožkom in aktivnosti mentorjev. Podoba za srednje šole oziroma gimnazije pa je bila bolj skromna (15 gimnazij). Tekmovalna komisija in sestavljalec nalog so se v prvem letu spopadali tudi z določitvijo težavnostne stopnje nalog, saj ni bilo nikakršne reference o nivoju znanja tekmovalcev. Poleg tega so naloge enotne za 7., 8. in 9. razred ter za vse letnike gimnazije, kar je glavna težava pri sestavljanju matematično primernih nalog, da ne bi bili učenci višjih razredov in dijaki višjih letnikov v preveliki prednosti. Po drugi strani pa so bili v precepu tudi mentorji, ki so pripravljali učence in dijake na novo tekmovanje. Pokazalo pa se je, da je bila težavnostna stopnja na šolskem in državnem nivoju lepo uglašena. Povprečno število točk na šolskem tekmovanju je bilo res nekoliko pod 50 odstotki, a je bilo tudi nekaj tekmovalcev, ki so dosegli 100 odstotkov točk. Konec koncev pa je to državno tekmovanje in ne preverjanje splošnega znanja, zato mora biti temu primerna tudi težavnost nalog.
Zgoraj: Rezultati šolskih tekmovanj v letu 2009\10. Grafa prikazujeta število tekmovalcev znotraj intervala doseženih točk (vir: DMFA InfoServer).
Pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), ki organizira tekmovanje, smo menili, da moramo ohraniti popularizacijski moment tekmovanja kot njegovo glavno noto. Udeležba na drugem tekmovanju iz znanja astronomije v šolskem letu 2010/11 je potrdila našo domnevo, da je astronomija še kako zanimiva, privlačna in da je tovrstno tekmovanje v slovenskem prostoru res manjkalo. Sodelovalo je kar 170 šol, 146 osnovnih in 24 srednjih, kar je dobrih 30 odstotkov več kot na prvem tekmovanju. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 2146 učencev in dijakov, kar je 40 odstotkov več kot prvo leto! Po državnem tekmovanju smo organizirali tudi poskusni praktični del tekmovanja. Ta naj bi pokazal, če lahko v okviru tekmovanja v znanju astronomije izvedemo tudi praktične opazovalne naloge. Pokazalo se je, da glavna težava ni organizacija, zagotavljanje enakih pogojev in izvedljivost nalog, temveč vrednotenje izdelkov.
Zgoraj: Rezultati šolskih tekmovanj v letu 2010\11. Grafa prikazujeta število tekmovalcev znotraj intervala doseženih točk (vir: DMFA InfoServer).
V letošnjem šolskem letu, pred začetkom tekmovanja iz znanja astronomije, sem pod okriljem DMFA organiziral seminarje za učitelje in mentorje astronomije. Delavnice so bile organizirane regijsko, v Kopru za Primorsko, v Selnici ob Dravi za Štajersko, v Murski Soboti za Prekmurje in na šentviški gimnaziji za osrednjo Slovenijo. Seminarjev se je udeležilo več kot 60 učiteljev. Rezultati so se pokazali že decembra na tretjem tekmovanju iz znanja astronomije. Mentorji, ki so sodelovali na delavnicah, so na šolsko tekmovanje pripeljali zelo veliko tekmovalcev, predvsem pa so bili njihovi rezultati v povprečju in tudi absolutno zelo dobri. Sodelovalo je 161 osnovnih in 35 srednjih šol, skupaj torej 196 šol, kar je 15 odstotkov več kot leto poprej in kar 50 odstotkov več kot na prvem tekmovanju. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 2535 tekmovalcev. Znatno več je bilo predvsem sodelujočih srednješolcev, ki jih je bilo 274, torej 90 več kot leto prej in skoraj trikrat toliko kot prvo leto. Izjemno razveseljiv je bil dvig nivoja znanja tekmovalcev, ki se je kazal na dvigu povprečja točk na šolskem tekmovanju in to kljub povečani težavnostni stopnji.
Zgoraj: Rezultati šolskih tekmovanj v letu 2011\12. Grafa prikazujeta število tekmovalcev znotraj intervala doseženih točk (vir: DMFA InfoServer).
Za prejemnike prvih, drugih in tretjih nagrad na državnem tekmovanju smo 17. in 18. marca letos na domu Škorpijon organizirali astronomske delavnice oziroma nekakšno šolo astronomije. Predavali so mladi raziskovalci – astronomi s Fakultete za matematiko in fiziko iz Ljubljane. Nagrajenci so iz prve roke spoznali delo profesionalnih astronomov, predvsem pa so se veliko naučili o prehodu Venere čez Sončevo ploskvico in meritvah razdalj v Osončju, zgradbi zvezd, kefeidah, kozmologiji, optiki in astrofiziki velikih energij. V nočnih urah so se s svojimi (šolskimi) teleskopi spopadli z opazovalno astronomijo in pokazali veliko znanja ter navdušenja za astronomska opazovanja. Verjetno se bo ta prvi astronomski vikend razvil v pravo poletno šolo astronomije in astrofizike.
Levo: Astronomske delavnice na domu Škorpijon so se sredi marca udeležili najbolje uvrščeni tekmovalci na državnem tekmovanju iz znanja astronomije v šolskem letu 2011\2012 (foto: Andrej Guštin).
Upamo lahko, da se bo navdušenje za tekmovanje iz znanja astronomije ohranilo in mogoče še povečalo. Sedaj v srednje šole prihajajo že dijaki, ki so tekmovali že v osnovni šoli, kar verjetno pomeni, da bodo želeli tekmovati tudi na višjem nivoju. Pri tem in pri tekmovanju nasploh veliko vlogo igrajo mentorji, ki se ne smejo ustrašiti začetnega majhnega števila tekmovalcev ali morebitnega »neuspeha« na tekmovanju. Na tistih šolah, kjer so pred tremi leti začeli skromno, morda celo le z enim tekmovalcem, danes že žanjejo uspehe. Slišati je bilo, da so nekateri mentorji učence odvračali od tekmovanja, da je pretežko. Ni pretežko! Tako mnenje pomeni, da se mora mentor v okviru izbirnih predmetov ali na krožku bolj angažirati in podati več astronomskega znanja.
V prihodnjem letu načrtujemo nekaj sprememb. Verjetno bomo osnovnošolske tekmovalce razdelili v skupine po razredih in ne bodo več tekmovali le v eni skupini za zadnjo triado. To je sedaj mogoče in smiselno, saj je število tekmovalcev že dovolj veliko, znanja pa jim tudi ne manjka.
A. Guštin
članek je izšel v slovenski astronomski reviji Spika, april 2012