Vesoljski teleskop Fermi je opazoval več eksplozij zvezd, imenovanih nove. Izkazalo se je, da pri teh relativno pogostih dogodkih nastane tudi svetloba izredno visokih energij - sevanje gama. Odkritje pod vprašaj postavlja dosedanje razumevanje eksplozij nov.
Že nekaj časa vemo, da je približno polovica vseh zvezd v naši Galaksiji "samskih", medtem ko so ostale gravitacijsko vezane z eno ali več zvezdami. Dvojni sistemi so za raziskovalce zelo zanimivi, saj v nasprotju z enojnimi zvezdami njihovo opazovanje omogoča meritve številnih osnovnih zvezdnih lastnosti, kot sta njihova masa in velikost.
Dvojni sistemi pa so zanimivi tudi zato, ker v njih najdemo zvezde v vseh mogočih stopnjah razvoja. Kaj se zgodi, če je ena izmed zvezd v dvojnem sistemu bela pritlikavka? V tem primeru snov s spremljevalne zvezde počasi prehaja na površje pritlikavke. To kopičenje snovi na beli pritlikavki lahko traja od nekaj deset do deset tisoč let, nakar na novo nastala ovojnica postane dovolj debela, da se njena notranja plast vžge. To pomeni, da vodik prek jedrskih reakcij povzroči verižno reakcijo, ki vodi do eksplozije. Tej eksploziji pravimo nova.
Umetniška upodobitev nove V407 Cygni. Znanstveniki domnevajo, da je sevanja gama nastalo pri interakciji udarnega vala eksplozije in zvezdne atmosfere rdeče orjakinje. Avtorstvo slike: NASA's Goddard Space Flight Center/S. Wiessinger
Vsaka nova v povprečju izseva toliko energije, kot jo naše Sonce v sto tisoč letih. Sama bela pritlikavka pri eksploziji ostane bolj ali manj nespremenjena. Po eksploziji se snov s spremljevalne zvezd ponovno začne kopičiti na površju pritlikavke in proces se ponovi. Po ocenah astronomov v naši Galaksiji vsako leto nastane od 20 do 50 nov. Večine ne opazimo zaradi oddaljenosti ali prahu med nami in izvorom nove.
Slike štirih nov, ki jih je odkril Vesoljski teleskop Fermi. Nove so postavljene v center vsake slike. Barve označujejo število detektiranih fotonov z energijo višjo of 100 MeV. Kasnejša opazovanja v drugih valovnih dolžinah so potrdila, da gre za nove. Avtorstvo slike: NASA/DOE/Fermi LAT Collaboration
Do sedaj nove niso bile še nikoli detektirane v visokoenergijskem sevanju gama. Vesoljski teleskop Fermi pa je v zadnjih štirih letih odkril štiri nove v tem energijskem območju. Prva odkrita nova V407 Cygni pripada neobičajnemu dvojnemu sistemu bele pritlikavke in rdeče orjakinje. Sprva so znanstveniki domnevali, da je sevanje gama povezano z interakcijo med udarnim valom eksplozije in atmosfero orjakinje, ki uhaja z zvezde v medzvezdni prostor. A nato je Fermi odkril še tri bolj običajne nove, pri katerih je spremljevalna zvezda Soncu podobna zvezda. Pri slednjih uhajanje atmosfere ni tako močno.
Trenutno najbolj sprejemljiva razlaga za nastanek sevanja gama pri običajnih novah je, da pri eksploziji nastane več udarnih valov, ki se z različnimi hitrostmi širijo v prostor. Pri tem pride to trkov med valovi, v katerih se lahko ustvarijo pogoji, potrebni za nastanek sevanja visokih energij.
Vir: NASA