Eden izmed najpopularnejših meteorskih rojev so Perzeidi, ki imajo letos višek svoje aktivnosti v noči med 12. in 13. avgustom. Letošnja opazovanja bo žal motila Luna. Število opaznih meteorjev bo zato nižje, saj bomo lahko videli le najsvetlejše. Opazovanja bodo nekoliko manj motena v prihajajočih dneh, ko na nočnem nebu nekaj ur ne bo svetle Lune.
Opazovanje meteorskega roja Perzeidov bo okrog viška aktivnosti motila Luna, ki bo nekaj dni pred maksimumom aktivnosti roja (točneje 10. avgusta) polna in vidna čez celo noč. Nekaj več sreče bodo opazovalci imeli v dneh pred viškom aktivnosti. Med 5. in 7. avgustom bo v jutranjih urah po zahodu Lune možno opazovati meteorje, njihovo število naj bi naraslo od 15 na 25 Perzeidov na uro. Nekaj dni po višku aktivnosti, okrog 15. avgusta, pa bo zgodaj zvečer znova možno opazovati temno nebo, aktivnost roja pa bo okrog 20 meteorjev na uro.
Perzeide sestavljajo prašni delci kometa 109P/Swift-Tuttle, ki se periodično vrača v Sončevo bližino vsakih 133 let. Svoje ime dobijo po ozvezdju Perzej, iz katerega navidezno izhajajo njihovi kratkotrajni sledovi na nebu. Prvi zapis o Perzeidih je nastal pred dvatisoč leti na Kitajskem, vendar so njihovo povezavo z orbito kometa ugotovili šele v drugi polovici 19. stoletja.
O ostalih meteorskih rojih, ki bodo aktivni avgusta in septembra, si lahko preberete v julijsko-avgustovski številki Slovenske astronomske revije Spika. Če se še niste ukvarjali z opazovanjem meteorjev, lahko tehnike opazovanja spoznate na astronomskih taborih oz. si izposodite katero izmed temu namenjenih knjig, ki jih najdete v knjigarnah ali knjižnicah. Izmed slovenskih knjig naj omenimo M. Triglav, "Meteorji".
Če želite slediti aktivnosti meteorskih rojev med letom, si lahko več preberete na spletnih straneh Mednarodne meteorske organizacije (IMO - International meteor organisation) in sledite mesečni rubriki o meteorskih rojih v astronomski reviji Spika.
Meteor, meteorit ali meteoroid?
Meteor (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo na nebu pusti delec, ko prileti v Zemljino atmosfero. Ta delec, ki mu pravimo meteoroid, se zaradi trenja segreje in zažari. Ko je meteor zelo svetel, da prekosi najsvetlejše zvezde na nebu, mu pravimo bolid. Če je meteoroid večji in preživi pot skozi atmosfero ter pade na Zemljo mu pravimo meteorit.
Oglejte si tudi: Perzeidi 2014 – opazujmo in fotografirajmo meteorski roj, slovenska astronomska revija Spika
Viri: IMO, Spika (julij-avgust 2014)