Izbruhi sevanja gama so najsilovitejše eksplozije v vesolju. Znanstveniki menijo, da ti misteriozni pojavi nastanejo ob kolapsu zelo masivnih in hitro vrtečih se zvezd in ob zlitju dveh kompaktnih objektov (npr. nevtronskih zvezd) v črno luknjo. Vendar ostaja še veliko nepojasnjenih vprašanj, ki jih odpirajo zlasti nedavna opazovanja s sodobnimi sateliti kot sta Swift in Fermi.
Izbruhi sevanja gama so zelo kratki in izredno svetli izbruhi sevanja gama, ki se večinoma dogajajo v oddaljenih galaksijah in tudi v zgodnjem vesolju. Vodilni strokovnjaki s tega področja astrofizike so se v tem tednu zbrali v italjanskem mestu Como, da bi poskušali razvozlati nekaj njihovih ugank. Ali jim bo uspelo? Znanstvenik dr. Andrea Melandri, ki se trenutno ukvarja s problemom optično temnih izbruhov sevanja gama in s t.i. Jakobssonovim diagramom, je povedal, da verjetno še ne bo možno rešiti vseh odprtih vprašanj.
Eno od zanimivih vprašanj so lastnosti galaksij, v katerih se ti izbruhi dogajajo - ali se res dogajajo pretežno v galaksijah, ki vsebujejo manj težjih elementov (imajo nižjo kovinskost, kot temu pravijo astronomi) kot naša galaksija? Ker so izbruhi izredno svetli in jih lahko detektirajo do velikih oddaljenosti oz. tudi tiste, ki so se zgodili v mladem vesolju, si astronomi želijo, da bi z njihovo pomočjo proučevali, kako se je kovinskost spreminjala z razvojem vesolja. Drugo zanimivo vprašanje je možnost obstoja najzgodnejše populacije zvezd oz. populacije III, ki bi lahko v že zelo mladem vesolju proizvedla izbruhe sevanja gama.
Vroča debata na tej konferenci je bila povezana tudi z nedavno odkritim "čudnim" objektom, o katerem smo poročali tudi tukaj. Domneva se, da za tem skrivnostnim pojavom stoji masivna črna luknja, ki naj bi raztrgala bližnjo zvezdo. Pri tem pojavu se je izsevala ogromna količina energije prav v obliki sevanja gama in rentgenske svetlobe. Znanstveniki kot so E. Berger, D. Burrows in N. Tanvir so predstavili opazovanja tega nenavadnega pojava in razloge zakaj menijo, da je posledica plimskega raztrganja zvezde.
Vir: GRBs as probes 2011