Marsikje po Sloveniji so se v ponedeljek, 9. maja 2016, zbrali navdušenci in si, kjer so vremenski pogoji dopuščali, ogledali pojav prehoda Merkurja pred Sončevo ploskvijo. V članku in v galeriji slik objavljamo krajše prispevke z opazovanj. Vabljeni, da nam tudi vi posredujete svoje slike in vtise na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.!

[članek stalno dopolnjujemo s slikami!]

Ljubljana - Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Vegova

Oblakom navkljub je opazovalcem na Tehniški gimnaziji na Vegovi uspelo fotografirati Merkur pred Soncem. Oba posnetka, ki nam ju je posredoval prof. Rasto Snoj, sta narejena s teleskopom Maksutov s premerom 127mm. Da bi lahko kaj več posneli tudi s sončnim teleskopom Coronado pa bi moralo biti povsem jasno, kar žal ni bilo.

Ljubljana - OŠ Danile Kumar

Vtisi z opazovanja na igrišču Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani:

Na igrišču OŠ Danile Kumar v Ljubljani smo z učenci postavili opazovalnico. Dva teleskopa opremljena z ustreznimi zaščitnimi filtri za neposredno opazovanje in eden za projekcijsko opazovanje. Med 12h in 15h se je na opazovalnici zvrstilo ogromno otrok, učiteljic ter nekaj mimoidočih. Veliko od njih je prvič pogledalo skozi teleskop, še več je bilo takih, ki so prvič videli detajle ns Soncu. Na prste ene roke pa bi lahko naštel tiste, ki so že kdaj videli Merkur. Dogodek je bil torej nekaj novega in zanimivega prav za vse obiskovalce. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj se je prehod Merkurja lahko opazoval ves čas, oblakov pa je bilo ravno za vzorec.
 
Saša Krapež
Učitelj fizike na mednarodnem oddelku OŠ Danile Kumar

 

Celje - Gimnazija Celje - Center

Veliko sreče z lepim vremenom so imeli v Celju. Kot pišejo na spletni strani Gimnazije, so se opazovanja redkega astronomskega pojava – prehoda Merkurja pred Soncem – so se uspešno lotili tudi gimnazijci. Med njimi se je Nik Skerbiš (2. c), ki je s pomočjo lastnih fotografij uspel pripraviti spodnji prikaz potovanja Merkurja pred Soncem.

Za zgornjo je uporabil teleskop Celestron CPC 800 (GPS) XLT, na katerega je priključil fotoaparat Canon 750D (nastavljen na f5.6, ISO 100, 1/125s na posnetek). Foto: Nik Skerbiš, Mentor: Otmar Uranjek, prof. (astronomski krožek Gimnazije Celje - Center).

Slike z opazovanja najdete v Fb albumu Gimnazije Celje - Center.

 

Škofja Loka

Iz Škofje Loke nam svoje posnetke pošilja tudi Matjaž Breskvar. Slike je posnel s teleskopom Celestron 203/2023 (z uporabo Barlow 2x) in fotoaparatom Canon 60D ter filtrom za Sonce. Obarvanje slike je izdelano s pomočjo datotek Canon. Posnetki so nastali na začetku dogodka, saj je kasneje nebo prekrila oblačnost. 

Moravče - OŠ Jurija Vege

Uspešno opazovanje so opravili tudi na Osnovni šoli Jurija Vege Moravče. Kljub oblačnemu vremenu jim je uspelo prehod slikati (glej spodaj), uporabili so fotografski aparat Nikon D90, ki je bil nameščen na manjšem teleskopu (75mm premera, 350mm goriščne razdalje).

Več slik z opazovanja najdete na spletni strani OŠ Jurij Vega, Moravče.

 

Maribor

V Mariboru so prehod Merkurja opazovali na platoju pred Filozofsko fakulteto, kjer je bilo pred začetkom opazovanja tudi organizirano predavanje. Objavljamo nekaj slik in izjemnih utrinkov, ki jih je poslikal Matej Petelin.

 

Ljubljana - Gimnazija Jožeta Plečnika

Iz Gimnazije Jožeta Plečnika smo prejeli daljše poročilo opazovanja prehoda Merkurja, vključno z zanimivimi podatki:

No, pa smo ga ujeli Merkurja seveda, kako kolovrati pred Soncem na Plečnikovi gimnaziji. Opazovanje je bila igra med prehodom Merkurja preko Sončeve ploskve in nagajivostjo srebrno sivo črnih oblakov na nebu. Kdo bo zmagal? Ali bo remi? Odgovor je zapleten, v začetku je bilo 1:0 za Sonce, potem je bil rezultat do 16h 1:1, potem so bili oblaki v veliki aktivnosti in rezultat je bil na koncu 0:2 in smo morali opazovalci priznati poraz.

Najboljše opazovanje je bilo s teleskopom Celestron CPC 11 in širokokotnim okularjem 40 mm. Ves čas smo skozi njega opazovali Merkurjev prehod od začetka 13:12 do zaključka opazovanja 16:15. Pri tem je bilo zanimivo, da smo tudi, ko so bili oblaki še prozorni, opazili Merkur in razgibano pego (2542) v bližini sredine. Ob začetku se je videl Merkur tudi v daljnogledu 100x25. Dobro sliko smo opazili tudi na projekciji Sonca na zaslon teleskopa Telemator (63/840), kjer smo imeli sliko Sonca s premerom 15 cm. Opazili smo tudi pego. Težave so se začele, ko je zapihal veter in zaslon ni miroval. V Coronadu smo ga solidno videli. Fotografija pojava nam je delala težave v teh »lepih« pogojih, tako da smo dobili le eno uporabno sliko s Celestronom CPC 11 v goriščni ravnini ob 14:47. Pri slikanju s Coronadom smo naleteli na težave z ostrenjem in primerno osvetlitvijo. Na koncu smo izvlekli eno sliko z oceno še komaj zadovoljivo. Na fotografiji se »celo« opazi malo protuberanco na desni strani med drugo in tretjo uro, če si okoli kroga Sonca mislimo urno številčnico.
 
Še nekaj podatkov:
Ob 13:10 je bilo Sonce 64 stopinj nad obzorjem, ob 14:55 je bil kot nad obzorjem 55 stopinj in tik pred koncem igre prehoda pa 45 stopinj nad obzorjem.
Ob takih dogodkih je vedno vprašanje odzivnost dijakov. Nekatere ni zanimalo, drugi so se pa potrudili, da so v slabih pogojih opazovali dogodek. Pri vsem tem je pomembno, da smo dijakom razložili pojav in tako lažje razumejo dogajanje v naravi. Na terasi nas je obiskalo tudi nekaj zunanjih obiskovalcev, vendar so nekateri prišli, ko smo oder že pospravljali in z žalostjo ugotovili, da je oblačen zastor padel.
 
Rahla pripomba
Ob letošnjem prehodu Merkurja smo lahko opazili, da se je veliko šol in društev odločilo, da pripravi opazovanje, ki je bilo namenjeno tudi zunanjim opazovalcem. Škoda je, da so se mediji bolj medlo odzvali, saj bi lahko opozorili na opazovanja in tako bi širok krog ljudi razumel, kako je Merkur majhen in pri tem zaslutil dinamiko Osončja.
 
Zanimiv dodatek
V letošnji 3. številki revije Spika smo lahko prebrali v članku o prehodu Merkurja, da je bilo v zgodovini tako opazovanje pomemben dokaz za veljavnost heliocentričnega sistema. Ob tem sem se spomnil na Avguština Hallersteina (1703 – 1774) astronoma iz Mengša, ki je deloval na kitajskem dvoru. Hallerstein je opazoval prehod Merkurja 7. 11. 1756 v Pekingu, ki pa ni bil viden v Evropi, saj je bilo tedaj Sonce pod horizontom. Opazoval je s 14 čevljev (4,27 m) dolgim teleskopom in uporabil mikrometer. Meritve je poslal na akademijo v Peterburg. Standardna in sistemska napaka Hallersteinove meritve prehoda Merkurja sta bili v okvirih tedanjih evropskih standardov. Pomembno je, da je evropska tedanja znanstvena srenja sprejela Hallersteinove meritve kot kvalitetno in skrbno opravljeno delo ter ga zato pohvalila. Tudi Hallerstein je prispeval kamenček v mozaik evropske znanosti.
 
Boris Kham