Vikingi so Ameriko »odkrili« pred Kolumbom. A kdaj točno? Raziskovalci so v novi raziskavi prvič natančno določili, kdaj so se Vikingi nahajali v Novi Fundlandiji. Pisalo se je leto 1021. Meritve pa ne bi mogli opraviti, če se leta 993 na Soncu ne bi pojavil močan blišč.
Kraj L'Anse aux Meadows v Novi Fundlandiji je edini kraj v severni Ameriki, kjer so raziskovalci zatrdno potrdili prisotnost Vikingov. Ostanki osmih stavb kažejo na manjšo naselbino, v kateri je živelo med 30 in 160 ljudi, ki so se ukvarjali s kovaštvom in ladjedelstvom.
Do sedaj je veljalo prepričanje, da so Vikingi v naselbini živeli okoli leta 1000. Do te številke so raziskovalci prišli prek posrednih dokazov, kot so arhitekturne posebnosti, prisotnost nekaterih artefaktov in interpretacij nordijskih sag in mitologije. Natančne meritve časa pa niso dale konsistentnih rezultatov.
V novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature, so raziskovalci pokazali, da so Vikingi v naselbini nedvomno živeli leta 1021. Meritev je nekoliko presenetljivo omogočil močan Sončev blišč, ki se je pojavil leta 993.
Sledi Sončevih bliščev v drevesnih letnicah
Sonce je vse prej kot krotka, nezanimiva zvezda. Njegovo površje se trese in brbota, kot da bi se v njegovem trebuhu nahajala ogromna pošast, ki hoče pobegniti. In res, vsake toliko časa se na Soncu pojavi blišč, svetla eksplozija, ki v medplanetarni prostor izstreli hitre delce visokih energij (večinoma gre za protone). Blišči so zelo pogosti, opazimo jih praktično vsak dan. A večinoma gre za šibke primerke. Tisti res močni blišči so redki, a ko se pojavijo, lahko resno zapretijo Zemlji.
Delci visokih energij z visoko hitrostjo predrejo Zemljin magnetni ščit in se zarijejo v atmosfero. Trki delcev in molekul zraka med drugim ustvarijo radioaktivni izotop[1] ogljika 14, ki ima v svojem jedru šest protonov in osem nevtronov. Kmalu po nastanku ogljik 14 ponikne na Zemljo, kjer postane sestavni del rastlin.
Vsi vemo, da lahko s pomočjo drevesnih letnic izmerimo starost drevesa. Vsaka letnica predstavlja eno leto rasti. V letnicah je zapisana tudi zgodovina podnebja: ozke letnice opozarjajo na sušna leta, razgibane motnje in nepravilni razmiki med letnicami pa na izredne razmere, kot so požari.
Koncentracije ogljika 14, izmerjene v drevesih na različnih delih sveta, nenadoma poskočijo leta 775. Takrat se je na Soncu pojavil izjemno močan blišč. Vir: Uusitalo et al. 2018
Znanstvenike pa zanima tudi sestava letnic. Med drugim merijo koncentracijo ogljika 14. V atmosferi je ogljik 14 vedno prisoten zaradi nenehnega trkanja kozmičnih žarkov v atmosfero. Zato je tudi v letnicah ogljik 14 vedno prisoten. A v primeru močnega blišča koncentracije izotopa poletijo v nebo. In tako znanstveniki s pomočjo letnic lahko odkrijejo močne blišče v zgodovini Sonca. Ta tehnika je uporabna za celotno obdobje holocena, to je zadnjih dvanajst tisoč let.
Leta 2012 so znanstveniki našli prve sledi močnega blišča. Blišč iz leta 775 je zaenkrat še vedno najmočnejši izbruh Sonca, kar jih poznamo. No, pred kratkim je bil odkrit blišč iz leta 993. Ta številka pa je dala misliti arheologom, saj se je pojavil v obdobju, ko naj bi se v Severni Ameriki nahajali Vikingi.
Leseni predmeti, ki so jih raziskovalci analizirali. Vir: Kuitems et al. 2021
Leseni predmeti z zapisom močnega blišča
Raziskovalci so si natančneje pogledali štiri lesene predmete, ki so bili najdeni v naselbini. Sledovi obdelave z ostrimi kovinskimi predmeti kažejo na to, da gre res za predmete iz obdobja Vikingov. Nato so naredili analizo letnic v predmetih.
V vseh predmetih so našli nenadno povečano koncentracijo ogljika 14. Letnica, ki sovpada s povečanjem koncentracije, torej ustreza letu 993, ko je Sonce izbljuvalo močni blišč. V naslednjem koraku so raziskovalci prešteli število letnic do zunanje plasti in na ta način izmerili čas, ko so se ti predmeti uporabljali. To je bilo leto 1021.
Kdaj so Vikingi prišli na Novo Fundlandijo in kako dolgo so tam ostali? So prišli še dlje in dosegli celino? In če ja, kakšen vpliv je njihov prihod imel na domorodno prebivalstvo? Odgovorov na ta vprašanja še ne poznamo. Vsekakor pa rezultat kaže na to, kako pomembne so multidisciplinarne raziskave.
[1] Izotopi so atomi z enakim številom protonov a različnim številom nevtronov.