Vesoljsko plovilo BepiColombo se je oktobra 2018 podalo na pot proti Merkurju. Mali planet bo plovilo po dolgotrajni in zapleteni tirnici doseglo šele leta 2025. Kljub temu, da Merkur v primerjavi z zunanjimi planeti od Zemlje ni pretirano oddaljen, pa ga je kar težko doseči. Zakaj?
Merkur se opoteka okoli Sonca po eliptični orbiti. Soncu se najbolj približa na 46 milijonov kilometrov, najbolj pa se mu oddalji na slabih 70 milijonov kilometrov (Zemlja se okoli Sonca giblje po približno krožni poti na oddaljenosti 150 milijonov kilometrov). Ker je tako blizu Sonca, se okoli njega giblje z visoko hitrostjo in ga obide v pičlih 89 Zemljinih dneh.
Mariner 10 je leta 1974 kot prvo plovilo obiskalo Merkur. Trikrat je poletelo mimo planeta, posnelo slike s kraterji posejanega površja in izmerilo šibko magnetno polje. Leta 2004 je Nasa proti Merkurju izstrelila plovilo Messenger, ki se je po dolgem potovanju leta 2011 vtirilo v orbito okoli Merkurja in tam ostalo štiri leta. Uspešna misija je natančno preučila površje in magnetno polje Merkurja, odkrila led na planetovih polih in pomagala razumeti planetov nastanek in geološko zgodovino.
BepiColombo je najnovejša znanstvena odprava, ki bo od blizu preučevala Merkur. Evropska vesoljska agencija Esa in Japonska vesoljska agencija Jaxa sta plovilo izstrelili pred tremi leti, do Merkurja pa bo dokončno prispelo leta 2025. Medtem plovilo čaka kar naporna in zamotana pot.
Shematični prikaz poti plovila BepiColombo od izstrelitve do vtirjenja v Merkurjevo orbito. Avtor: ESA
Poslati vesoljsko plovilo v orbito okoli Merkurja je težko. Tako težko, da so inženirji šele leta 1985 ugotovili, kako izvesti zahtevni manever. Merkur se giblje okoli Sonca izredno hitro[1]. BepiColombo mora zato kar konkretno pospešiti, da ga ujame v orbiti. Ampak to ni vse. Sonce s svojo veliko gravitacijo hoče posrkati plovilo vase, zato mora BepiColombo obenem zavirati v smeri proti zvezdi. Lahko si predstavljate, da v praksi plovilu ni lahko.
Plovilo energijo, potrebno za premagovanje gravitacijske uganke, dobi s kombinacijo sončeve energije, kemičnega goriva in letenja v bližini planetov. Planeti s svojo gravitacijo spremenijo hitrost in smer potovanja mimoletečega plovila. Inženirji so pot načrtovali do potankosti. BepiColombo jo je enkrat že mahnil mimo Zemlje, dvakrat je obiskal Venero, na začetku oktobra pa je prvikrat potoval mimo Merkurja. A s tem poti še ni konec. Plovilo čaka še pet mimoletov Merkurja, preden se bo dokončno vtirilo v orbito okoli planeta.
BepiColombo bo za pot do Merkurja porabil več energije, kot bi jo za potovanje do (v povprečju) šestdesetkrat bolj oddaljenega Plutona.
Plovilo BepiColombo je 1. oktobra prvič poletelo mimo Merkurja in posnelo serijo posnetkov planetovega površja. Avtor: ESA/BepiColombo/MTM
Leta 2025 se bo plovilo dokončno vtirilo okoli planeta. BepiColombo se bo ločil na dva dela, ki bosta opravljala različne naloge. Evropski del (Mercury Planetary Orbiter) bo planet obkrožil v 2.3 urah in bo predvsem študiral površje in notranjost planeta. Japonski del (Mercury Magnetospheric Orbiter) pa bo planet obkrožil v dobrih devetih urah, pri čemer bo preučeval Merkurjevo magnetno polje. Oba dela bosta delovala približno eno leto.
Plovilo BepiColombo je poimenovano po profesorju Giuseppeju (Bepi) Colombu (1920-1984), ki je deloval na Univerzi v Padovi. Colombo je igral pomembno vlogo pri računanju poti Marinerja 10. Prvi je tudi pojasnil, zakaj se Merkur zavrti okoli svoje osi trikrat v dveh potovanjih okoli Sonca.
[1] Merkur se okoli Sonca giblje s povprečno hitrostjo 47 kilometrov na sekundo. Zemlja pa potuje s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na sekundo.