Astronomi so objavili odkritje vsaj 70 novih planetov, ki ne krožijo okoli zvezde temveč se prosto gibljejo po galaksiji. Vsi potepuhi so mladi velikanski planeti v katere bi lahko pospravili več Jupitrov. Raziskava je pokazala, da se v Galaksiji verjetno nahaja na milijarde potepajočih se plinskih velikanov.
Vsi planeti ne krožijo okoli zvezd. Nekateri se prosto potepajo po Galaksiji, in ni jih malo. Po ocenah se v hladnem in praznem vesolju potika na milijarde osamljenih planetov.
Potepuški planeti so bili prvič detektirani v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Največ jih je bilo odkritih na posreden način preko mikrolečenja: ko planet potuje prek ploskvice oddaljene zvezde, s svojo gravitacijo nekoliko spremeni pot svetlobe zvezde in ta za trenutek postane svetlejša. Preko mikrolečenja lahko najdemo planete z le nekajkrat večjo maso od Zemlje, žal pa planeta po detekciji ne moremo več videti in ga nadalje opazovati.
Bi lahko planete našli tudi neposredno? Potepuški planeti nimajo zvezd, ki bi jih osvetljevale. A to še ne pomeni, da ne svetijo. Vsako telo s temperaturo oddaja svetlobo. Zemlja sveti v infrardečem delu spektra. A Zemlja je premajhna, da bi jo lahko detektirali na veliki oddaljenosti.
Astronomi so ravnokar objavili neposredno detekcijo vsaj 70 planetov. Gre za plinaste velikane podobno velike ali celo nekoliko večje od našega Jupitra. A v nasprotju z Jupitrom so ti planeti stari le nekaj milijonov let. Ker so tako mladi, so bolj vroči in zato svetli v določenem delu spektra, ki ga lahko dokaj dobro in natančno opazujemo z instrumenti na Zemlji.
Rdeči krogi označujejo mesta, kjer se nahaja 115 kandidatov potepuških planetov. Planeti so bili odkriti na delu neba, kjer se stikata ozvezdji Kačenosec in Škorpijon. Vir: ESO/N. Risinger (skysurvey.org)
Raziskovalci so planete iskali na območju neba, kjer se stikata ozvezdji Kačenosec in Škorpijon. Proti Soncu najbližjemu območju aktivnega nastajanja zvezd so se v zadnjih dvajsetih letih večkrat ozrli številni zemeljski in vesoljski teleskopi. Zlata jama podatkov je skrivala številne temne vire infrardeče svetlobe. Vire je med drugim opazoval tudi satelit Gaia, s čimer so raziskovalci lahko izmerili izredno majhna a opazna premikanja virov po nebu. S pomočjo teh podatkov in modeliranja so ugotovili, da je vsaj 70 virov potepajočih planetov, še sto pa je takih, za katere niso povsem prepričani[1].
Od kje prihajajo ti skrivnostni galaktični nomadi? Nekateri znanstveniki mislijo, da so nastali iz manjšega oblaka plina, premajhnega, da bi iz njega nastala zvezda. Drugi trdijo, da so bili ti planeti sprva del osončja, nato pa jih je katapultiralo v medzvezdni prostor. Pravega odgovora še ne poznamo.
Jasno pa je, da takih planetov v galaksiji mrgoli. “Po Galaksiji bi se lahko potikalo več milijard prosto-lebdečih velikanskih planetov brez zvezde,” je rekel Hervé Bouy, astronom Astrofizikalnega laboratorija Bordeaux v Franciji in vodja raziskave.
Težko si je predstavljati, da pred tridesetimi leti nismo vedeli niti za en planet izven našega Osončja.
Dodatno branje:
ESO sporočilo za javnost
Znanstveni članek
Avtor naslovne slike: ESO/M. Kornmesser
[1] Natančnega števila planetov znanstveniki niso mogli določiti, ker takšna opazovanja ne omogočajo merjenja mase. Objekti s 13-krat višjo maso od Jupitra verjetno niso planeti. A te informacije znanstveniki nimajo. Maso objektov lahko ocenijo preko njihove svetlosti, ta pa je povezana s starostjo planeta—starejši ko je planet, hladnejši je. Starost planetov je ekipa ocenila preko starosti zvezd v tem območju, pri čemer so privzeli, da so planeti nastali bolj ali manj istočasno kot zvezde. Na koncu so prišli do statističnega zaključka, da so našli med 70 in 170 potepajočih planetov.