V preteklem tednu je splet preplavilo veliko število novic o novih zanimivih odkritjih, povezanih z eksoplaneti. Od "eksosaturna", novih eksoplanetov v dvojnih zvezdnih sistemih, do sedaj najmanjših odkritih eksoplanetih in nenazadnje novih opazovanj mikrolečenja, ki napovedujejo ogromno število planetov v naši galaksiji!
1. V Galaksiji več 100 milijard planetov
Rezultati opazovanj mikrolečenja svetlobe pri potovanju mimo sicer neopaznih planetov vodijo do ocene, da se število planetov v naši Galaksiji giblje okoli številke več 100 milijard. O tem je bila prejšnji teden na portalu že napisana novica, zato naredimo le kratek povzetek. Gravitacija zvezde ali planeta lahko spremeni pot svetlobe še bolj oddaljene zvezde, pri čemer postane zvezda za trenutek svetlejša. Ta pojav je zelo redek, saj mora planet priti natančno med Zemljo in oddaljeno zvezdo. Da dejansko opazimo mikrolečenje kot posledico prehoda planeta med nami in zvezdo, potrebujemo ogromno število opazovanj. V zadnji raziskavi so tako odkrili zgolj tri planete, kar seveda ni veliko. A prek statistične obdelave zaznanih (in nezaznanih) dogodkov lahko pridemo do zgornje visoke številke.
In še to: ta raziskava je bila osredotočena na planete, ki so gravitacijsko vezani v orbite okoli matičnih zvezd. Mogoče se spomnite, da so bili nedavno objavljeni izsledki podobne raziskave, ki je sledila prosto potikajočim se planetom po galaksiji. Napovedi o številu "prostih planetov" so primerljive s številkami, objavljeni v tokratni raziskavi. To je smiselno, saj so tudi ti planeti prvotno, preden so bili izvrženi v medzvezdni prostor, krožili okrog zvezd.
2. Odkriti trije najmanjši planeti do sedaj
Pričakovati je, da bomo z razvojem tehnologije sposobni odkriti vse manjše in manjše planete. Zato novica, da so bila pred kratkim potrjena odkritja treh do sedaj najmanjših planetov, ni presenteljiva. Kar pa nas lahko navda z navdušenjem je dejstvo, da vsi ti planeti krožijo okrog iste zvezde, poimenovane KOI-961 [1]. Krožijo na zelo majhnih razdaljah okrog zvezde - orbita najbolj oddaljenega planeta ima polmer 2.3 milijona kilometrov (primerjajte to s 150 milijoni kilometrov, kar je polmer Zemljine orbite okrog Sonca!). Vsak planet potrebuje manj kot 2 zemeljska dneva za to, da enkrat obkroži zvezdo. Ker so tako blizu, verjetno nimajo atmosfere in so po lastnostih podobni Merkurju. Zanimiva je še primerjava z velikostjo Zemlje: planeti imajo 0.78, 0.73 in 0.57- kratni premer Zemlje.
Primerjava velikosti planetarnega sistema KOI-961 in Jupitra s svojimi lunami. Narisane velikosti objektov so v pravem razmerju, medtem ko razdalje med njimi niso. Vir
Zvezda, okoli katere krožijo planeti, spada med rdeče pritlikavke, torej hladne, majhne zvezde. Zvezda je po velikosti primerljiva z Jupitrom, zato bi si ta sistem lahko predstavljali kar kot Jupiter s svojimi lunami (zgornja slika). Relativne velikosti planetov, zvezde, Jupitra in njegovih lun so v pravem razmerju (medtem ko razdalje med posameznimi objekti niso). Tukaj pravzaprav lahko govorimo o pomembnem odkritju, saj smo dobili dokaz, da planeti lahko nastanejo v sistemu z rdečo pritlikavko. Delež zvezd takega tipa v vesolju je daleč največji (~ 80%), kar zopet kaže na že omenjene zaključke o tem, da je v galaksijah planetov ogromno.
3. Zunanji planet z obroči
Astronomi so našli enega izmed najzanimivejših eksoplanetov do sedaj: planet s sistemom obročev. Planet je bil odkrit z mrežo teleskopov SuperWASP [2]. Je v orbiti okrog 16 milijonov let stare zvezde, od nas oddaljene kakih 420 svetlobnih let.
Planet je bil odkrit prek opazovanja svetlobne krivulje zvezde, to je gostote izsevanega svetlobnega toka zvezde v odvisnosti od časa. Ko med kroženjem planet pride med Zemljo in zvezdo, zakrije del zvezdne površine in opažen svetlobni tok se zmanjša (slika). Čez nekaj časa bo svetlobni tok zopet skočil na osnovno vrednost, saj bo planet zapustil pot med nami in zvezdo. V tem primeru pa je bila sprememba v svetlobni krivulji bolj zapletena: padec svetlobnega toka ni bil takojšen, prav tako se tok ni takoj vrnil v prvotno lego. To je najlažje pojasniti tako, da planetu pripišemo sistem obročev. Dodatno potrditev najdemo v dolgem času, potrebnem, da je planet prešel zvezdno ploskev: kar dva meseca! Iz natančne analize oblike svetlobne krivulje so astronomi ugotovili, da mora planet imeti vsaj štiri obroče, ki v premeru merijo nekaj 10 milijonov kilometrov.
Saturnovi obroči v premeru merijo približno 300.000 kilometrov. Verjetno ja na novo odkrit planet veliko bolj masiven od Saturna. Na žalost meritev mase planeta še ni bila izvedena. Povsem možno je namreč, da je planet tako masiven, da bi lahko govorili kar o rjavi pritlikavki in ne planetu.
4. Novi planeti v dvojnih zvezdnih sistemih
Septembra so astronomi objavili odkritje planeta, ki kroži okrog dvojnega zvezdnega sistema. Postavilo se je vprašanje, kako pogost je pravzaprav ta pojav. Po objavi novih dveh planetov, krožečih okrog dvojnih zvezd, lahko mirno zaključimo, da gre za precej pogost pojav. Oba planeta sta plinska orjaka podobne velikosti kot Saturn. Njuni orbiti sta stabilni ter na veliko večji razdalji od zvezd, kot meri sama razdalja med zvezdama.
Sončni zahod na planetu Tatooine. Vir
Dvojne zvezde so v naši Galaksiji precej pogost pojav, saj se približno polovica vseh zvezd nahaja v taki obliki. Sedaj vemo, da obstoj planetov v takih sistemih ni zgolj možen, temveč celo pogost pojav. Tega se še bolj zavemo ob dejstvu, da so bili vsi trije planeti najdeni prek metode opazovanja sprememb v svetlobni krivulji (glej zgoraj). Za to metodo mora planet krožiti v ravnini, v kateri ga opazujemo. Torej v Galaksiji lahko opazimo le majhen delež vseh takih sistemov.
Sedaj pa še misel za zaključek. Vsi planeti, najdeni v dvojnih zvezdnih sistemih, so plinski orjaki. To pomeni, da bi ti planeti lahko imeli lune, na katerih bi bilo mogoče življenje. Si lahko predstavljate, kakšen pogled bi imeli, ko bi opazovali sončni zahod dveh zvezd, obenem pa bi se nad vami razprostiral še velikanski planet?
------------------------------------------------
[1] Oznaka je značilna za objekte, ki so posebno zanimivi za misijo Kepler (ang. object of interest)
[2] SuperWASP - Super Wide Angle Search for Planets
Vir: Nasa, University of Rochester, SDSU