Naslednji teden, 18. januarja, bo Zemljo obšel asteroid (7482) 1994 PC1. Asteroid velikosti enega kilometra se bo Zemlji približal na vsega 2 milijona kilometrov, kar je približno petkratnik razdalje med Zemljo in Luno. Asteroid torej našemu planetu ne bo nevaren.
Asteroid s pozabljivim imenom (7482) 1994 PC1 je leta 1994 odkril Robert McNaught na avstralskem observatoriju Siding Spring. Ko je bila orbita asteroida dokaj dobro znana, so astronomi poiskali asteroid še na starejših slikah, ki segajo v leto 1974. Dolgotrajna opazovanja omogočajo natančen izračun poti asteroida.
Orbita asteroida je kar močno sploščena: Soncu se najbolj približa na 0.9 astronomske enote [1] in najbolj oddalji na 1.8 astronomske enote. Giblje se torej v območju Zemljine orbite. Izkaže se, da se bosta poti Zemlje in asteroida križale 18. januarja, ko bo asteroid Zemljo zgrešil za pičlih 2 milijona kilometrov, kar je približno petkratnih razdalje med Zemljo in Luno. Mimo Zemlje jo bo švignil s hitrostjo 19.56 kilometrov na sekundo.
Natančni izračuni orbite nam povejo, da se nam srečanja ni potrebno bati. Poleg tega vemo, da vsaj v naslednjih 200 letih asteroid ne bo trčil v Zemljo. Dlje v prihodnost zaenkrat ne moremo narediti natančnih napovedi.
Orbiti Zemlje in asteroida (7482) 1994 CP1. Orbita asteroida je močno eliptična in nagnjena glede na ravnino, v kateri krožijo planeti. Vir
Z velikostjo enega kilometra spada asteroid med večje prebivalce Osončja. Takšni orjaki treščijo v Zemljo približno enkrat na 600000 let. Trk tako velikega asteroida za človeštvo ne bi bil usoden, bi pa pustil za seboj lokalno razdejanje. Če bi padel na trdna tla, bi ustvaril krater s premerom 15 kilometrov, bolj ali manj uničil bi infrarstrukturo v radiju več kot petdeset kilometrov, v manjšem obsegu pa v radiju sto kilometrov. Tukaj je spletna stran, na kateri si lahko pogledate, kakšne so pričakovane posledice trkov različno velikih asteroidov.
Asteroid (7482) 1994 PC1 spada med asteroide tipa S, to je kamnite asteroide z visoko vsebnostjo železovih in magnezijevih silikatov. Ti asteroidi se pogosto nahajajo v radiju do treh astronomskih enot okoli Sonca, na večjih oddaljenostih pa postanejo redki.
Porazdelitev velikosti in števila asteroidov v Osončju. Večji ko je asteroid, redkejši je. Vir: Wikipedia
Trka torej ne bo. Z nekaj sreče pa lahko asteroid 18. januarja opazujete. Asteroid bo pretemen za opazovanje s prostimi očmi ali daljnogledom, se ga bo pa dalo videti z manjšim teleskopom (asteroid bo imel magnitudo med 11 in 11.5). Viden bo na začetku noči, ko se bo nahajal nizko na nebu v smeri ozvezdja Kit. Ko bo asteroid Zemlji najbližje, to je ob 22:51 po našem času, bo že zašel pod obzorje.
[1] Astronomska enota je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem in znaša 150 milijonov kilometrov.
Naslovna slika: Posnetek asteroida (7482) 1994 CP1 med mimoletom Zemlje leta 1997. Asteroid izgleda razpotegnjen, ker se je med izdelavo posnetka premaknil (sicer je tako majhen na nebu, da ga ne moremo razločiti). Vir: Astronomski observatorij Sorman