Astronomi so odkrili nov eksoplanet, ki pripada Proksima Kentavri, Soncu najbližji zvezdi. Planetarni sistem Proksima Kentavre tako šteje vsaj tri člane. Posebnost novega planeta je njegova velikost: je eden najmanjših do sedaj odkritih eksoplanetov. Odkritje je omogočil razvoj natančnih instrumentov.
Proksima Kentavra je od nas oddaljena nekaj več kot štiri svetlobna leta. Soncu najbližja zvezda je del trojnega zvezdnega sistema Alfa Kentavra. Zaradi majhne oddaljenosti je zvezda primeren kraj za iskanje eksoplanetov.
In res, astronomi so oznanili, da se okoli zvezde giblje majhen planet. Proksima d, kot je planet poimenovan, zvezdo obkroži v pičlih petih dneh. Planet ima štirikrat manjšo maso od Zemlje, s čimer se uvršča med najmanjše znane eksoplanete.
Ker je planet tako majhen, ga je bilo težko odkriti. Direktno slikanje planeta odpade, prav tako je premajhen, da bi lahko zaznali spremembo v izsevani svetlobi zvezde, ko planet potuje med nami in zvezdo. Astronomi so se morali poslužiti tretje metode iskanja eksoplanetov: natančno merjenje gibanja zvezde.
Zvezda in planet krožita okoli skupnega masnega središča. Prek opazovanja gibanja zvezde lahko odkrijemo prisotnost nevidnega planeta. Vir: NASA
Zvezda ima resda veliko večjo maso od planeta, a vseeno planet s svojo gravitacijo poskrbi, da zvezda ni pri miru. Med kroženjem planeta okoli zvezde slednja koleba sem ter tja. Ne gre za velike premike, a astronomi so sestavili instrumente, ki takšno gibanje lahko izmerijo. Proksima d je bil odkrit z instrumentom ESPRESSO, spektrografom, montiranim na Zelo velikem teleskopu v Čilu. Zvezda zaradi vpliva Proksima d koleba s hitrostjo 1.4 kilometra na uro. Predstavljajate si natančnost instrumenta, ki lahko takšne majhne hitrosti izmeri na tako veliki razdalji!
Planet Proksima d se tako pridružuje planetoma Proksima b in Proksima c, za katera že nekaj časa vemo, da se gibljeta okoli Proksima Kentavre. Proksima c je masivnejši planet, ki zvezdo obkroži v nekaj več kot pet letih. S sedemkrat večjo maso kot Zemlja spada med super-Zemlje ali mini-Neptune. Zaradi relativno velike oddaljenosti od zvezde je temperatura na površju planeta zgolj -230 stopinj Celzija.
Proksima b pa je povsem druga zgodba. Planet je podobne velikosti kot Zemlja. Še več, nahaja se v območju, kjer je mogoč obstoj tekoče vode. A naj vas to ne zavede—pogoji na planetu so vse prej kot rožnati. Proksima Kentavra je znana po izredno močnih bliščih. Možno je, da je ekstremno vesoljsko vreme v okolici nam najbližje zvezde s Proksime b odpihnilo atmosfero.
Mogoče bomo planetarni sistem v prihodnosti spoznali še bolj podrobno. Zvezda je namreč dovolj blizu, da bi lahko v teoriji do nje poslali sondo. V teoriji.
Dodatno branje:
Eso prispevek za javnost
Znanstveni članek
Naslovna slika: Ilustracija planetarnega sistema Proksima Kentavre. V ospredju je Proksima d, v ozadju pa kot dve svetlejši piki vidimo še preostala planeta Proksimo b in Proksimo c. Slika je plod domišljije in ne odraža resnične podobe planeta Proksima d. Avtor: ESO/L. Calçada