Nočni svetleči oblaki so paša za oči ljubiteljev atmosferskih pojavov. Nova raziskava je pokazala, da je pogostost pojava v zadnjem desetletju močno povezana s številom izstreljenih raket. Ugotovitev je utrdila vedenje, da rakete vzpodbujajo tvorjenje oblakov v zgornjih plasteh atmosfere.

 

 

Hitrost izstreljevanja raket ni bila nikoli tako velika kot sedaj. Lani so različne vesoljske agencije in privatna podjetja izstrelili 144 raket, pri čemer je bilo 133 izstrelitev uspešnih. Kaže, da bo leto 2022 spet rekordno, saj bi po napovedih lahko v vesolje poslali več kot 150 raket.

V zadnjih desetih letih se je število izstrelitev podvojilo. Podatek ni presentljiv, saj vesoljski sektor doživlja preporod. Med večjimi igralci sta kitajska vesoljska industrija in ameriško zasebno podjetje SpaceX, a ne gre pozabiti številnih manjših podjetij, ki rastejo kot gobe po dežju.

Rakete puščajo svoj odtis na okolju. Znanstveniki so v novi raziskavi našli povezavo med izstrelitvami raket in pogostost pojava nočnih svetlečih oblakov. Raziskava je bila objavljena v reviji Earth and Space Science.

 

Nočni svetleči oblaki nad Estonijo. Avtor: Kristian Pikner

 

Nočni svetleči oblaki (ang. noctilucent clouds) so navdušujoč naravni pojav. Med poletnimi meseci se vodna para dvigne na višino okoli 76 do 85 kilometrov nad površje [1], kjer kristalizira ob stiku s prašnimi delci. Najvišje ležeče oblake Zemljine atmosfere prepoznamo po prefinjenih valovitih pramenih nežnih modrih odtenkov.  Najlažje jih opazimo tik pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu v poletnih mesecih na zemljepisni širini med 50 in 70 stopinj severno in južno od ekvatorja.

Raziskovalci so v novi raziskavi obdelali podatke Nasinega satelita AIM, izstreljenega leta 2007, namenjen prav raziskovanju nočnih svetlečih oblakov. Našli so očitno povezavo med številom izstreljenih raket (v juliju vsako leto) in pogostostjo mezosferskih oblakov.

Povezave ni težko pojasniti: rakete med potovanjem v atmosfero izpuščajo vodno paro. Vetrovi paro  razpihajo proti visokim zemljepisnim širinam, kjer kristalizirajo in oblikujejo oblake. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so izstrelitve ob različnih časih različno učinkovite pri oblikovanju oblakov, kar je posledica vzorca pihanja vetrov. To sicer ni prvič, da so raziskovalci našli povezavo med oblaki in raketami: raziskava iz leta 2000 je pokazala, da so nočne svetleče oblake povzročile tudi izstrelitve danes upokojenega Space Shuttla.

Raziskava je še ena izmed mnogih, ki kaže na nezanemarljiv vpliv raketne industrije na Zemljino atmosfero. Poleg vodne pare rakete v gornje plasti atmosfere odlagajo tudi saje in različne druge delce (npr. aluminij). Pri tem poškodujejo ozonsko plast in spreminjajo temperaturo v lokalnih plasteh. Daljnosežni vpliv takšnega početja ni znan. Vsekakor pa tako spreminjaje atmosfere nagaja znanstvenikom, ki pogoje v mezosferi uporabljajo za raziskovanje Zemljinega podnebja in razvoja toplogrednih plinov.

Ker pa se izstrelitev raket ne bo končala, se lahko vsaj ljubitelji nočni svetlečih oblakov lahko veselijo novih priložnosti opazovanja pojava.

 


[1] To je nekje na polovici mezosferske plasti atmosfere, ki se razpenja med 50 in 100 kilometri nad površjem.