Teleskop novih tehnologij (New Technology Telescope - NTT) Evropskega južnega observatorija ESO je posnel čudovito sliko razsute zvezdne kopice NGC 2100. Ta svetla zvezdna kopica je stara okrog 15 milijonov let in se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, ki je naša bližnja, satelitska galaksija. Kopico obdaja žareč plin iz bližnje meglice Tarantela. Opazovalni astronomi pogosto spregledajo kopico NGC 2100, saj leži v bližini impresivne meglice Tarantela in super zvezdne kopice RMC 136. Žareč plin iz meglice Tarantela poskuša na tej sliki celo ukrasti našo pozornost — svetle barve na sliki so pravzaprav obrobje te meglice.
Posnetek so naredili s sestavljanjem posnetkov v različnih barvnih filtrih narejenih z instrumentom ESO Multi Mode Instrument (EMMI), ki je hkrati kamera za slikanje in spektrograf, in deluje na Teleskopu novih tehnologij na ESO-vem observatoriju La Silla v Čilu. Zvezde so prikazane v naravnih barvah, dodana na sliko pa je svetloba, ki jo oddajata vodik (prikazana z rdečo) in kisik (prikazana z modro).
Barve, ki jih vidimo v meglicah, so odvisne od temperature zvezd, ki jih osvetljujejo. Vroče, mlade zvezde v meglici Tarantela, se nahajajo nad in desno od te slike, ter svetijo tako močno, da začne zaradi njihove svetlobe žareti kisik*,kar vidimo kot modro megličavost na tej sliki. Rdeči žar pod NGC 2100 pa lahko kaže, ali do kje sega vpliv vročih zvezd iz meglice Tarantela ali pa da v tem območju prevladujejo hladnejše in starejše zvezde, ki lahko vzbudijo le vodikov plin. Zvezde v kopici NGC 2100 so starejše in šibkejše zato okrog sebe nimajo veliko plina.
Zvezdne kopice so skupine zvezd, ki so nastale ob približno istem času iz enega oblaka plina in prahu. Zvezde z najvišjo maso običajno nastanejo v središču kopice, medtem ko manj masivne prevladujejo v zunanjih delih kopice. Zaradi tega in dejstva, da je v središču zbrano večje število zvezd, je središče kopice svetlejše od zunanjih delov.
NGC 2100 je razsuta kopica, kar pomeni, da so zvezde med sabo šibko gravitacijsko povezane. Te kopice imajo življensko dobo od nekaj deset do nekaj sto milijonov let, saj se sčasoma zaradi gravitacijskih interakcij z drugimi objekti, zvezde razkropijo. Kroglaste kopice, ki so nestrokovnemu očesu videti podobno, pa vsebujejo več starih zvezd in so veliko bolj trdno gravitacijsko vezane. Zato imajo daljšo življensko dobo: starost mnogih kroglastih kopic je skorajda tolikšna kot je starost samega vesolja. Tako je NGC 2100 morda starejša od svojih sosed v Velikem Magellanovem oblaku, a je kljub temu po merilih zvezdnih kopic še mladiček.
Podatke za to sliko "premalo cenjene mlade kopice" je iz globin podatkovnih arhivov ESO zbral David Roma, v okviru tekmovanja ESO-vi skriti zakladi leta 2010**.
* Večina svetlobe od kisika prihaja od kisikovih atomov, ki so izgubili dva elektrona (so dvakrat ionizirani). Ta vrsta je zelo pogosta v meglicah, a je predstavljala veliko skrivnost v zgodnjih spektroskopskih opazovanjih, tako da so sprva menili, da jo oddaja nek nov kemijski element, ki so ga imenovali Nebulium (nebula = meglica).
** Tekmovanje ESO's Hidden Treasures 2010 je dalo ljubiteljskim astronomom priložnost, da prebrskajo ESO-ve obsežne arhive v upanju, da bodo našli skriti dragulj. Več o tekmovanju Skriti zakladi (Hidden Treasures) na: http://www.eso.org/public/outreach/hiddentreasures/.