Po več kot 30 letih načrtovanja je gradnja novega radijskega observatorija končno stekla. Square Kilometer Array, ali SKA, bo največji radijski observatorij na svetu. Postavljen bo na dveh kontinentih: na zahodu Avstralije in v Republiki Južni Afriki.

 

V astronomiji velja preprosto pravilo: večje je boljše. Večji teleskopi zberejo več svetlobe, zato z njimi lahko opazujemo temnejše objekte. Obenem z večjim teleskopom vidimo več podrobnosti. Zato ni čudno, da v zadnjem času po svetu rastejo veliki teleskopi, kot je na primer Ekstremno velik teleskop v Čilu.

V radijskem svetu bo vlogo “ekstremno velikega teleskopa” odigrala mreža teleskopov SKA. Leta 2012 so se astronomi odločili, da bo SKA pravzaprav sestavljen iz dveh teleskopov, pri čemer bo eden stal v Avstraliji, drug pa v Republiki Južni Afriki. Teleskopa bosta poimenovana SKA-Mid in SKA-Low, pri čemer bo prvi lovil signale s frekvenco med 350 MHz in 15.4 GHz, drugi pa s frekvenco med 50 in 350 MHz. Vsak teleskop je sestavljen iz velikega števila manjših anten. Med opazovanjem znanstveniki zberejo signal iz vsake antene in ga nato združijo.

Prva faza gradnje, težka 1.3 milijarde evrov, bo predvidoma končana leta 2028. Še 700 milijonov eurov je namenjenih operativnim stroškom v naslednjem desetletju. Končni cilj je imeti več tisoč anten v Republiki Južni Afriki in približno milijon anten v Avstraliji, pri čemer bo celotna zbiralna površina znašala en kvadraten kilometer.

Avstralski SKA-Low bo v prvi fazi vseboval okoli 131 tisoč anten, razvrščenih v manjše skupine. Prizorišče je poimenovano Inyarrimanha Ilgari Bundara, ki v jeziku domorodcev pomeni Deliti nebo in zvezde.

Južnoafriški SKA-Mid bo v prvi fazi sestavljen iz 197 anten—prve štiri naj bi bile zgrajene do leta 2024. Na tem področju že stoji mreža teleskopov MeerKAT, ki bo sčasoma tudi postala del večjega SKAja. O observatoriju MeerKAT ste mogoče brali pred slabim letom, ko so raziskovalci objavili najbolj natančno sliko centra Galaksije, posnete prav s tem teleskopom.

Znanstveniki pričakujejo, da jim bo SKA približal bolj oddaljeno, mlajše vesolje, kot so ga imeli možnost preučevati sedaj. Po drugi strani bo skupnost lahko še bolj podrobno študirala bližnje galaksije, vključno z našo. Najbolj zanimiva pa so seveda nenadejana odkritja, ki običajno pridejo z novim teleskopom.



Naslovna slika: Skica majhnega dela SKA-ja v Avstraliji. Avtor: SPDO/TDP/DRAO/Swinburne Astronomy Productions