Prototip komunikacijskega satelita BlueWalker 3 z ogromno površino je med najsvetlejšimi viri vidne in radijske svetlobe na nebu. Predstavlja novo v vrsti groženj astronomskim opazovanjem. Mednarodna astronomska zveza je v izjavi obsodila takšne projekte—ampak, ali je to dovolj?
Že vrabci čivkajo, da imajo astronomi težave s svetlobnim onesnaženjem, ki ga povzroča množitev satelitov v nizki Zemljini orbiti. Če gre verjeti napovedim, bo število satelitov iz dobrih šest tisoč do konca desetletja naraslo na sto tisoč. Po nebu bo torej kmalu gomazelo svetlih lučk, številne bodo vidne s prostim očesom.
Svetli sateliti že sedaj motijo astronomska opazovanja tako v vidni kot v radijski svetlobi in astronomi se bojijo za svojo prihodnost. V zadnjih treh letih je skupnost naredila ogromno, da bi rešila ali vsaj omilila problem. Pri tem je pridobila celo posluh Združenih narodov, kar je za tako kratko obdobje velik uspeh.
A vendarle se zdi, da problem svetlih satelitov—ki mimogrede motijo tudi nočne živali, povečujejo problem vesoljskih smeti, nagajajo astrofotografom in na sploh kvarijo nočno nebo—ne industrija ne uradne službe ne jemljejo resno.
Desetega septembra je podjetje AST SpaceMobile v Zemljino nizko orbito na višino okoli 515 kilometrov izstrelilo komunikacijski satelit BlueWalker 3. Posebnost satelita je, da ima ogromno anteno s površino 64 kvadratni metrov. Pričakuje se, da bo prototipu sledilo še stotine podobnih satelitov.
Sled satelita BlueWalker 3. Prekinjena sled je posledica prekinitve med štirimi 20-sekundnimi osvetlitvami. Avtor: KPNO/ NOIRLab/ IAU/ SKAO/ NSF/ AURA/ R. Sparks
Velika antena pomeni, da je satelit ponoči izjemno svetel. Njegova svetlost je primerljiva z najsvetlejšimi zvezdami na nebu. Poleg tega je satelit kot močan radijski oddajnik, ki bo z Zemljo komuniciral z radijskim signalom v frekvencah, ki se jih na Zemlji v radijsko-tihih območjih ne sme uporabljati. Z drugimi besedami, če se satelit znajde v vidnem polju nekoliko večjih radijskih in vidnih teleskopov, ne bo zgolj uničil opazovanja temveč bo resno poškodoval detektorje.
Mednarodna astronomska zveza je izstrelitev obsodila. Posebna skupina znotraj zveze je začela pogovor s podjetjem AST SpaceMobile, obenem pa poskušajo najti razumevanje pri ameriški FCC, ki takšne izstrelitve potrjuje.
A med astronomi je čutiti nemoč. Medtem ko znanstvena skupnost porablja sredstva za to, da po eni strani komunicira in ozavešča podjetja in pristojne organe, po drugi pa išče načine, kako zmanjšati vpliv satelitov na opazovanja, se podjetja na problematiko bolj ali manj požvižgajo.
Za nekaj optimizma je poskrbela nedavna odločitev ameriške vladne službe za odgovornost (GAO), da bi morala podjetja, preden se jim odobri izstrelitev satelitov, dokazati, da ti ne bodo imeli prevelikega negativnega vpliva na okolje. Tega jim do sedaj ni bilo treba. Čeprav velja le za Združene države, bi lahko s tem pravilom astronomi pridobili potreben vzvod za zaščito nočnega neba.