Evropska vesoljska agencija (Esa) je pokazala prve slike, ki jih je na Zemljo poslal Euclid. Najnovejša znanstvena misija agencije bo opazovala skoraj dve milijardi galaksij in na ta način študirala skrivnostni temno snov in temno energijo. Prve slike so vzpodbudne—pomagale bodo pri končni kalibraciji teleskopa in instrumentov.
Prvega julija je Esa izstrelila misijo Euclid. Plovilo, na katerem je teleskop z 1.2 metra velikim glavnim zrcalom, je te dni doseglo 1.5 milijona kilometrov oddaljeno točko v vesolju, kjer bo v naslednjih šestih letih opazovalo galaksije.
Namen ambiciozne misije je bolje razumeti naravo temne snovi in temne energije. Snov, iz katere smo sestavljeni mi in ki sestavlja zvezde in galaksije, je le majhen del snovi in energije, ki sestavlja vesolje. Okoli 25 odstotkov snovi naj bi predstavljala temna snov, ki je sicer ne vidimo, a z normalno snovjo interagira prek gravitacije. Kar 70 odstotkov pa naj bi predstavljala temna energija. O temni snovi vemo malo, o temni energiji še veliko manj.
Euclid bo prispeval opazovanja skoraj dveh milijard galaksij. Znanstvenike zanima, kako so galaksije porazdeljene v vesolju in kakšnih oblik so. Prek analize in modeliranja teh dveh podatkov bodo lahko ovrgli ali potrdili modele temne snovi in temne energije.
Seveda pa mora Euclid najprej biti pripravljen tako, kot so si inženirji in znanstveniki zamislili. Prve slike je posnel že pred kratkim. Trenutno sicer še ne gre za prava opazovanja, ampak za testiranje in kalibracijo teleskopa in dveh instrumentov, ki bosta svetlobo galaksij analizirala na različne načine.
Primer posnetka vidnega polja teleskopa z instrumentom VIS, ki galaksije opazuje v vidni svetlobi. Dobra ločljivost pomeni, da bodo znanstveniki lahko prek slik študirali oblike galaksij. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA
Prve slike kažejo, da teleskop deluje po pričakovanjih. Slike bodo služile za dodatno kalibracijo instrumentov, preden začnejo izvajati prava opazovanja. Obenem slike niso obdelane, kar pomeni, da na njih vidimo številne artifakte in sledi kozmičnih delcev, ki bodo kasneje med pravo analizo odstranjeni.
Prvi posnetki z instrumentom VIS so znanstvenike sicer negativno presenetili, saj so na posnetkih opazili veliko količino neželene svetlobe. Izkazalo se je, da v instrument prihaja svetloba s Sonca! A to se je zgodilo le pri točno določenih kotih. Opazovanje so zato ustrezno prilagodili in se na ta način izognili moteči svetlobi.
Kalibracija bo potekala še kakšna dva meseca. Medtem lahko pričakujemo, da nam bo Esa postregla z novimi, še boljšimi posnetki.
Infrardeči posnetek majhnega dela vidnega polja s kamero NISP. Ta kamera bo med drugim posnela tudi spektre galaksij, s čimer jim bodo znanstveniki lahko izmerili razdalje. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA
Naslovna slika: Posnetek dela vidnega polja s kamero NISP, pri čemer je bila pred kamero postavljena uklonska mrežica: svetloba vsake galaksije je razklonjena v spekter. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA