Maja 2022 je pristajalni modul InSight na Marsu zaznal močan potres. Znanstveniki so ugotovili, da potres ni bil posledica padca meteorita temveč je izviral na Marsu. Ni jasno, kakšen geološki proces je povzročil potres.
Mars ima sicer samo eno tektonsko ploščo, a planet vseeno ni geološko mrtev. Čeprav v tem trenutku na Marsu ni aktivnega ognjenika, naj bi se zadnji izbruh pojavil nedavno v planetovi zgodovini. V Marsovi notranjosti je še vedno ujeta toplota, ki hoče uiti na površje, pri tem pa lahko nastanejo potresi.
Novembra leta 2018 je na planoti Elysium Planitia na Marsu pristal modul InSight, Nasin laboratorij, namenjen poslušanju potresov. Po začetnih težavah je laboratorij detektiral več kot 1300 potresov. Večina potresov je izvirala iz 1700 kilometrov oddaljenega in geološko aktivnega območja Cerberus Fossae.
Dva izmed večjih potresov gre pripisati padcem meteorita na planet. Na to idejo so znanstvenike napeljale nenavadne lastnosti potresnih valov, nakar so v bližini res našli okoli 130 metrov velika kraterja, ki sta ostala za padcem meteorita. Večino drugih potresov so znanstveniki uporabili za kartiranje Marsove notranjosti. Izmerili so velikost jedra (polmer nekaj čez 1800 kilometrov) ter debelino skorje na različnih delih površja.
Spektrogram najmočnejšega potresa, ki ga je na Marsu detektiral InSight 4. maja 2022. Avtor: NASA/JPL-Caltech/ETH Zurich
Pol leta pred koncem obratovanja sonde—laboratorij je izdihnil decembra 2022—je bil detektiran tudi najmočnejši potres z močjo 4.7 magnitude. Potres ni prihajal iz smeri območja Cerberus Fossae, zato so raziskovalci najprej pomislili na padec meteorita.
Nova raziskava, objavljena v reviji Geophysical Research Letters, je hipotezo z meteoritom zavrgla. Avtorji raziskave so podrobno pregledali površje in niso našli novega kraterja, ki bi bil obenem dovolj velik, da bi bil lahko povezan z detektiranim potresom. Obenem v bližini modula ni strmega področja, kjer bi nastal večji plaz.
Potres je torej moral izvirati pod površjem Marsa. Avtorji predvidevajo, da je potres nastal okoli 20 kilometrov pod površjem na premikajočih se prelomih. Nad prelomi se sicer večkrat pojavijo grebeni na površju, a raziskovalci potresa niso uspeli povezati z nobenim grebenom. Dodatna analiza tega dogodka bo mogoče vodila do boljše lokalizacije epicentra potresa ter pripomoglo k razlagi.
Naslovna slika: “Selfie” laboratorija InSight, narejen v začetku leta 2019. Avtor: NASA/JPL-Caltech