Znanstveniki so v dveh neodvisnih raziskavah predstavili dva zanimiva hitra radijska izbruha. Detektirali so do sedaj najbolj oddaljen izbruh—svetloba izbruha je do nas potovala kar osem milijard let. Našli so tudi do sedaj najkrajši izbruh, ki je trajal vsega milijoninko sekunde, kar je več kot desetkrat manj od običajne dolžine izbruha.

 

Leta 2007 so raziskovalci odkrili kratke radijske pulze. Običajno trajajo tisočinko sekunde ali manj, zato so jih (nekoliko neposrečeno) krstili za hitre radijske izbruhe (ang. fast radio burst). V tem kratkem času izbruhi izsevajo toliko energije kot jo Sonce v več desetletjih.

Ni jasno, kako hitri radijski izbruhi nastanejo. Največkrat se jih povezuje z magnetarji, hitro se vrtečimi nevtronskimi zvezdami z močnim magnetnim poljem, k čemur je močno pripomoglo odkritje šibkega hitrega radijskega izbruha v naši Galaksiji. 

Vsaj nekateri hitri radijski izbruhi se pojavljajo na relativno velikih razdaljah v drugih galaksijah (večina radijskih izbruhov nima izmerjene razdalje). V nedavnem članku, objavljenem v reviji Science, so raziskovalci predstavili detekcijo do sedaj daleč najbolj oddaljenega izbruha. Galaksija, iz katere izhaja, je od nas oddaljena okoli osem milijard svetlobnih let.

Detekcija je zanimiva, ker s hitrimi izbruhi lahko proučujemo medgalaktično snov, ki bi sicer v veliki meri ostala neopažena. Zaradi elektronov v medgalaktični (in medzvezdni) snovi radijski valovi z različno frekvenco pripotujejo z različnim zamikom—pojav poznamo pod imenom disperzija. Sedaj vemo, da hitri radijski valovi izhajajo tudi iz zelo oddaljenih galaksij, kar nam bo omogočilo proučevati medgalaktično snov do večjih oddaljenosti in bolje razumeti naravo vesolja.

Druga skupina raziskovalcev pa je odkrila najkrajši hiter radijski izbruh do sedaj—odkrije je bilo nedavno objavljeno v reviji Nature Astronomy. Izbruh FRB 20121102A je bil posnet z observatorijem Green Bank Telescope v Združenih državah. Trajal je zgolj nekaj milijonink sekunde, kar je več kot desetkrat manj od prejšnjih najkrajših izbruhov. Tako kratki izbruhi so pomembni za boljše razumevanje nastanka izbruhov. Obenem znanstveniki s krajšimi izbruhi lahko bolj natančno kartirajo medgalaktično snov.

 


Naslovna slika: Ilustracija poti radijskih valov hitrega radijskega izbruha od galaksije gostiteljice do Zemlje. Avtor: ESO / M. Kornmesser