Na novem observatoriju ALMA (The Atacama Large Millimeter/submillimeter Array), ki sicer še ni dokončan, so odkrili obroč prahu, ki obkroža mlado zvezdo Fomalhaut, od Zemlje oddaljeno le 25 svetlobnih let in dvakrat masivnejšo od Sonca. Slike so pokazale, da imata tako notranji kot zunanji rob diska zelo oster rob. Odkritje ob kombinaciji z računalniškimi simulacijami je znanstvenike napeljalo k zaključku, da se prašni delci obdržijo v disku zaradi gravitacijskih vplivov dveh planetov. Prvi se nahaja bližje zvezdi in znotraj prstana, drugi pa na njegovi zunanji strani.
Izračuni najverjetnejših velikosti planetov pokažejo, da sta večja od Marsa, vendar ne večja od nekaj Zemljinih velikosti. To je veliko manj, kot so astronomi predvidevali pred tem. Leta 2008 je namreč Hubblov teleskop razkril notranji planet, ki naj bi bil večji od Saturna, drugega največjega planeta našega Osončja, vendar kasnejša infrardeča opazovanja planeta niso odkrila. Masi planetov sta zelo majhni, sicer bi uničila prstan. Majhni velikosti sta tudi razlog, da planetov pri predhodnih opazovanjih v infrardeči svetlobi niso zaznali.
Nov observatorij ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array), ki je še vedno v izgradnji, je pomagal pri prelomnem odkritju v razumevanju bližnjih osončij, njihovega nastanka in evolucije. Odkrili so namreč, da sta planeta, ki krožita okoli Fomalhauta, veliko manjša, kot so sprva mislili.
Zaradi opisanih nejasnosti so astronomi podvomili v resničen obstoj planeta na Hubblovi sliki. Poleg tega je Hubble v vidni svetlobi zaznal zelo majhne delce prahu, ki jih tlak svetlobe z zvezde potiska stran od nje in tako razmaže strukturo prašnega diska. Opazovanja ALME pri valovnih dolžinah, večjih od vidne svetlobe, so razkrila večje prašne delce, ki v premeru merijo okrog enega milimetra in jih zvezdino sevanje ne premika. Jasno se vidi, da ima disk ostre robove in strukturo, podobno prstanu. Dejstvo nakazuje na gravitacijske vplive dveh planetov.
Raziskava je pokazala, da širina prstana meri približno 16 astronomskih enot (razdalj med Soncem in Zemljo), njegova debelina pa je sedmina te razdalje. Rezultati se nekoliko razlikujejo od prejšnjih, ki so pokazali, da je prstan širši in tanjši. Od zvezde je oddaljen 140 astronomskih enot. Za primerjavo, oddaljenost Plutona v našem Osončju je med 30 in 49 astronomskimi enotami. Ker sta planeta majhna in zelo oddaljena od zvezde, sta med najhladnejšimi do zdaj odkritimi planeti, ki krožijo okoli običajne zvezde.
Observatorij ALMA pa ni edini, s katerim so pred kratkim opazovali Fomalhaut. O novem izjemnem odkritju poročajo tudi raziskovalci, ki opazujejo z vesoljskim teleskopom Herschel v daljni infrardeči svetlobi in podmilimetrskem področju. Ugotovili so, da ima prašni prstan izvor v velikem številu medsebojnih trkov ledenih kometov, ki obkrožajo zvezdo. Izračunali so, da bi moralo vsak dan trčiti in se zdrobiti v prah 2000 kometov velikosti enega kilometra, da bi lahko nastal tak prstan, kot ga ima Fomalhaut. Sevalni tlak svetlobe z zvezde te delce namreč takoj odpihne, zato so za obnovo potrebni vsakodnevni trki. Ocenjujejo, da je število kometov v tem osončju nekje med 260 milijardami in 83 bilijoni, velikost delcev, ki so podobni prahu v našem Osončju, pa je okoli enega mikrometra.
Primerjava našega in Fomalhautovega osončja. Ob nastanku se del materiala v protoplanetarnem disku porabi za nastanek planetov, nekatera področja pa ostanejo posejana s kometi in asteroidi. Dva primera najdemo v našemOsončju, in sicer asteroidni pas med Marsovo in Jupitrovo orbito in Kuiperjev pas, bogat rezervoar ledenih objektov, ki se nahaja za Neptunovo orbito. Da gre v primeru Fomalhauta za pas kometov in ne asteroidov, dokazuje puhasta struktura delcev prstana, ki nastane v primeru trkov kometov.
Fomalhaut so z ALMO opazovali septembra in oktobra 2011, ko je bila na voljo le četrtina od načrtovanih 66 anten v sklopu observatorija. Načrtujejo, da bo dokončan naslednje leto, ko si lahko obetamo nova odkritja na področju nastajanja planetov v drugih osončjih.