Planeti (in nekatere Lune) našega Osončja nas večkrat opomnijo, da niso zgolj mrtve kepe kamenja ali plina, gibajoče se okoli Sonca: z malo sreče opazimo zračne vrtince in peščene plazove na Marsu, gejzirje na luni Enkelad, tu je še slavna nevihta na Jupitru, itd. Danes si poglejmo strele na Saturnu!
Leta 2010 je na severni polobli Saturna izbruhnila nevihta. Sčasoma je postajala vse večja in večja: na vrhuncu je njena sled po Saturnovem površju presegla tristo tisoč kilometrov (kar je približno tričetrt razdalje med Zemljo in Luno). Pričakovano je, da se bodo v tako pošastno veliki nevihti pojavljale tudi strele.
Nedavno je vesoljsko plovilo Cassini posnelo močan optični blisk, ki ga je povzročila strela. Blisk je bil viden z razdalje 3.3 milijona kilometrov (tolikšna je bila v tem trenutku razdalja plovila od Saturna). Plovilo Cassini je v tem trenutku Saturn opazovalo v modrem filtru (opazovalo je le modri del elektromagnetnega spektra), zato na spodnji sliki strelo vidimo kot modro piko.
Posnetek nevihte na Saturnu. Na levi strani je s puščico označen položaj strele (modra pika). Na desni strani je prikazan isti del nevihte, posnet pol ure kasneje, na katerem strele ni več. Vir
Podobni optični bliski so že bili opaženi v preteklosti (tokrat je bil blisk prvič opažen na s Soncem obsijani strani). Energija bliskov, sproščena v optičnem delu spektra, je primerljiva z najmočnejšimi bliski na Zemlji. Astronomi predvidevajo, da strele nastanejo v oblakih (v nižjih plasteh Saturnove atmosfere), kjer vodne kapljice zamrznejo, kar je prav tako podobno pogojem v katerih se pojavijo strele na Zemlji.