Nov eksoplanet, manjši od Zemlje

Planeti izven našega Osončja krožijo okrog svojih zvezd. Le malo takšnih, ki bi bili manjši od Zemlje, je bilo odkritih do sedaj. S pomočjo vesoljskega teleskopa Spitzer znanstveniki povečini raziskujejo že znane in odkrite eksoplanete, vendar je UCF-1.01 prvi, ki ga je teleskop odkril. To kaže na sposobnost teleskopa Spitzer, da tudi v prihodnosti sodeluje pri odkrivanju potencialno zanimivih eksoplanetov, ki bi bili primerni za življenje.

"Našli smo dokaz za obstoj zelo majhnega, zelo vročega in zelo bližnjega eksoplaneta," je povedal Kevin Stevenson iz University of Central Florida, Orlando. Stevenson je vodilni avtor članka, ki je bil sprejet za objavo v reviji The Astrophysical Journal. "Identificiranje bližnjih majhnih planetov, kot je UCF-1.01, lahko nekega dne vodi k karakterizaciji s pomočjo novih instrumentov."

Vroč kandidat za eksoplanet je bil najden precej po naključju. Stevenson in njegovi kolegi so s teleskopom Spitzer raziskovali eksoplanet GJ 436b v okolici rdeče pritlikavke GJ 436 in z velikostjo Neptuna, ki je bil odkrit že prej. V podatkih iz teleskopa so astronomi odkrili majhne zatemnitve v količini infrardeče svetlobe iz zvezde, ki so se razlikovale od zatemnitev, ki so bile posledica eksoplaneta GJ 436b. Podrobnejša analiza je pokazala, da so te zatemnitve periodične, kar je kazalo na domnevo, da okrog zvezde kroži še en planet, ki v določenih časih prekrije zvezdo.

Ta tehnika, ki jo uporablja mnogo observatorijev (tudi vesoljski teleskop Kepler), študira prehode preko zvezdne ploskve za odkrivanje eksoplanetov. Trajanje prehoda in količina padca svetlobe iz zvezde omogoča določitev osnovnih lastnosti eksoplaneta, kot na primer velikost in oddaljenost od zvezde. V primeru UCF-1.01 je njegov premer približno 8,400 kilometrov, ali dve tretjini Zemljinega. UCF-1.01 kroži okrog zvezde GJ 436 na dokaj majhni oddaljenosti, približno 7-krat dlje kot je razdalja med Zemljo in Luno. Njegovo "leto" traja le 1.4 Zemeljskih dni. Glede na to majhno oddaljenost od svoje zvezde, ki je precej manjša od oddaljenosti med Merkurjem in Soncem v našem osončju, je njegova površina zelo vroča (več kot 600 stopinj Celzija).

Če bi ta vroč eksoplanet kdaj imel atmosfero, bi ta zagotovo izparela. UCF-1.01 tako verjetno predstavlja svet podoben Merkurju, le še bolj vroč. Soavtor članka, Joseph Harrington, je predlagal še eno možnost: ekstremna vročina na površju eksoplaneta bi lahko stalila njegovo površje. "Planet je lahko prekrit z magmo," je povedal Harrington.

Poleg UCF-1.01 so Stevenson in kolegi opazili namig o možnosti obstanka tudi tretjega eksoplaneta (UCF-1.02), ki bi lahko krožil okrog zvezde GJ 436. Vendar pa je zaradi premajhne občutljivosti trenutnih instrumentov nemogoče izmeriti maso tako majhnih eksoplanetov. Za portditev eksoplaneta je potrebno izmeriti njegovo maso, zaradi česar avtorji članka trenutno oba nova eksoplaneta imenujejo le kandidata.

"Upam, da bodo opazovanja v prihodnosti potrdila te rezultate, ki kažejo na pomembnost teleskopa Spitzer pri odkrivanju eksoplanetov v velikosti Marsa," je povedal Michael Werner, raziskovalec pri projektu Spitzer. "Tudi po devetih letih delovanja teleskopa Spitzer nas njegova opazovanja še vedno vodijo v nova in pomembna znanstvena odkritja."

Vir: Spitzer NASA