Evropski astronomi (ESO) so odkrili planet z maso približno enako kot je masa Zemlje, ki se giblje okrog zvezde v sistemu Alfa Kentavra (Alpha Centauri), ki je naš najbližji zvezdni sistem. Gre tudi za najlažji eksoplanet, ki je bil kadarkoli odkrit okrog zvezde, podobne našemu Soncu. Planet so odkrili s pomočjo spektrografa HARPS (High Accuracy Radial velocity Planet Searcher) na 3.6 metrskem teleskopu na observatoriju La Silla v Čilu. Odkritje bo objavljeno v prihajajoči izdaji revije Nature.
Alfa Kentavra je ena najsvetlejših zvezd na južnem nebu in je nam najbližji zvezdni sistem, saj je od nas oddaljen "le" 4,3 svetlobnih let. Gre za sistem treh zvezd - binarni sistem dveh zvezd podobnih našemu Soncu, ki se gibljeta relativno blizu ena okrog druge in se jih označuje z Alfa Kentavra A in B, ter temno rdečkaste zvezde imenovane Proxima Kentavra (Proxima Centauri), včasih tudi Alfa Kentavra C. Proxima Kentavra se nahaja malenkost bližje Zemlji kot ostali dve zvezdi in je tako formalno nam najbližja zvezda poleg Sonca. Že od devetnajstega stoletja so astronomi raziskovali, ali lahko okrog teh zvezd kroži kak planet, ki bi bil nam najbližji in ki bi omogočal življenje izven Sončevega sistema, vendar iskanja kljub vedno večji natančnosti niso obrodila sadov. Do danes.
"Naša opazovanja so trajala več kot štiri leta. Z uporabo instrumenta HARPS smo detektirali šibak signal vsake 3,2 dni, ki je posledica gibanja planeta okrog zvezde Alfa Kentavra B," je povedal Xavier Dumusque (Geneva Observatory, Switzerland in Centro de Astrofisica da Universidade do Porto, Portugal), ki je vodilni avtor članka. "To je nepredstavljivo odkritje, ki je potisnilo takšno tehniko odkrivanja do same limite."
Evropska ekipa znanstvenikov je planet odkrila s proučevanjem zelo majhnih nihanj v gibanju zvezde Alfa Kentavra B, ki nastane kot posledica gravitacijskega privlaka planeta, ki se giblje okrog nje. Efekt je resnično minimalen - povzroči, da se zvezda giblje naprej in nazaj glede na nas za ne več kot 51 centimetrov na sekundo (1.8 km/h). To je največja natančnost kadarkoli dosežena s pomočjo te metode.
Alfa Kentavra B je zelo podobna našemu Soncu, vendar malenkost manjša in temnejša zvezda. Novoodkriti eksoplanet, ki ima maso malo večjo, kot je masa Zemlje, se giblje okrog svoje zvezde na razdalji 6 milijonov kilometrov, kar je bližje, kot je orbita Merkurja okrog Sonca. Orbita druge zvezde v binarnem sistemu, Alfa Kentavra A, je še stokrat večja, vendar bi na planetu tudi Alfa Kentavra A bila videti kot zelo svetel objekt.
Prvi eksoplanet, ki je bil odkrit okrog "normalne" zvezde, kakršna je tudi Sonce, je odkrila ista ekipa leta 1995 in od takrat je bilo odkritih več kot 800 novih eksoplanetov s to metodo, vendar jih je večina precej večjih od Zemlje, reda velikosti Jupitra. Misija Kepler (NASA) je s pomočjo alternativne metode, opazovanja zatemnitve zvezde, ko planet prečka njeno ploskev, odkrila okrog 2300 kandidatov, vendar so za razliko od kandidatov, ki so jih odkrili s pomočjo instrumenta HARPS, ti planeti precej dlje od nas, medtem ko HARPS opazuje nam bližje zvezde. Izziv, s katerim se sedaj soočajo astronomi, je odkriti in karakterizirati planet z maso podobno Zemljini, ki bi se gibal okrog svoje zvezde v coni primerni za življenje, to je na razdalji, na kateri je možna prisotnost tekoče vode na planetu in s tem možnost življenja, kot ga poznamo na Zemlji. Prvi korak je že napravljen, leta 2017 naj bi na Zelo velikem teleksopu (VLT, ESO) začel obratovati še natančnejši in bolj občutljiv spektrograf, ESPRESSO.
"To je prvi planet z maso podobno masi Zemlje ki je kadarkoli bil odkrit okrog zvezde kot je naše Sonce. Njegova orbita je zelo blizu njegovi zvezdi in zato je na površju gotovo prevroče za življenje, kot ga poznamo," je dodal Stéphane Udry (Geneva Observatory), soavtor članka in član ekipe, "vendar pa lahko predstavlja le enega od planetov v tem sistemu. Podatki iz instrumenta HARPS in nova odkritja s satelita Kepler jasno kažejo, da je v takšnih sistemih možno najti precej planetov z masami, primerljivimi z maso Zemlje."
"Ti rezultati predstavljajo velik korak naprej k detekciji Zemljine sestre v naši neposredni bližini. Živimo v zelo zanimivem času!" je zaljučil Xavier Dumusque.
Vir: ESO ( http://www.eso.org/public/news/eso1241/ )