S pomočjo Zelo velikega teleskopa v Čilu so astronomi odkrili sistem dveh zvezd, ki krožita druga okrog druge v središču planetarne meglice. Z novimi opazovanji in teoretičnim numeričnim modelom je raziskovalcem uspelo razložiti kako dvozvezdje preoblikuje okolišnjo snov v planetarni meglici. Novi rezultati, ki so bili v četrtek objavljeni v reviji Science, so pripomogli k rešitvi dolgoletne debate o tem kaj vpliva na spektakularne simetrične vzorce megličinega materiala.
Planetarne meglice so svetleči se oblaki plina in prahu, ostanek izumrle zvezde. Ime izvira iz njihove navidezne podobnosti s planeti, pa čeprav nimajo z njimi nobene povezave. Planetarna meglica na spodnjem posnetku je poimenovana po njeni odkriteljici, škotski astronomki Williamini Fleming, ki jo je ob sestavljanju kataloga zvezd odkrila leta 1910.
Slika: Planetarna meglica Fleming 1 v ozvezdju Kentavra. Posnetek z Zelo velikim teleskopom Južnega evropskega observatorija ESO (avtorstvo ESO/H. Boffin).
Da bi ugotovili na kakšen način simetrični curki snovi preoblikujejo okolišnjo snov, so astronomi uporabili najnovejša opazovanja planetarne meglice Fleming 1 in jih primerjali z računalniškimi modeli. Odkrili so, da v središču meglice krožita dve beli pritlikavki, ki za obhod potrebujeta le 1,4 dni. V planetarnih meglicah so astronomi sicer že odkrili dvozvezdje, vendar so sistemi sestavljeni iz dveh belih pritlikavk izjemno redki.
"Izvor veličastnih in zapletenih oblik, ki jih vidimo v meglici Fleming 1 in podobnih objektih, je bil več desetletij sporen." pravi Henri Boffin, vodja raziskovalne skupine. "Astronomi so pred tem predlagali dvozvezdja, vendar so vedno mislili, da bi par zvezd v tem primeru bil veliko bolj narazen, z orbitalno periodo deset let ali dlje."
Vzorci v meglici Fleming 1 so rezultat interakcije med zvezdama. Ko zvezdi krožita druga okrog druge pride do nastanka akrecijskega diska okrog ene izmed zvezd. V primeru planetarne meglice Fleming 1 pride do precesije akrecijskega diska. Sistem oddaja curke snovi v nasprotnih smereh, pravokotno na ravnino akrecijskega diska. Raziskava, ki so jo astronomi objavili v reviji Science, potrjuje, da so simetrični vzorci v meglici posledica precesije akrecijskega diska znotraj dvozvezdja.
V meglici so s posnetki globokega polja odkrili prstan materiala v notranjem predelu meglice. Taka struktura, ki so jo že prej videli pri dvozvezdjih v središču meglic, bi naj predstavljala "prstni odtis" obstoja središčnega dvojnega zvezdnega sistema.
Dunja Fabjan
Vir: ESO