2013-01-05 Kepler32 system 800-600Pogled na nočno nebo nam razkriva milijarde zvezd. Astronomi pa domnevajo, da je število planetov, ki krožijo okrog teh zvezd še večje. Pred kratkim so raziskovalci na California Institute od Technology v Pasadeni analizirali planetarni sistem okrog zvezde Kepler-32, pritlikavke tipa M. Ocenili so, da je v naši Galaksiji v povprečju število planetov vsaj enako številu zvezd, če že ne vsaj dvakrat večje. Zaključki raziskave pa nakazujejo, da v teh planetarnih sistemih nastanejo planeti v zunanjem predelu in se kasneje "selijo" proti središču. 

"Obstaja vsaj 100 milijard planetov v Galaksiji - samo v naši Galaksiji" je izjavil prof. Johnson iz Caltech-a, soavtor raziskave, ki bo objavljena v reviji Astrophysical Journal z naslovom 'Characterizing the Cool KOIs IV: Kepler-32 as a prototype for the formation of compact planetary systems throughout the Galaxy'. "Če dobro pomislite, je to število res neverjetno" dodaja dr. Swift, avtor raziskave. "V bistvu najdemo za vsako zvezdo enega izmed teh planetov."

Slika: umetniški prikaz planetov podobnih Zemlji (NASA/JPL-Caltech)

Planetarni sistemi okrog pritlikavk

Kepler-32 je zvezda pritlikavka spektralnega tipa M okrog katere kroži pet planetov. Dva izmed njih so astronomi že poznali, ravnokar opravljena raziskava pa potrjuje obstoj ostalih treh. 

Planetarni sistem Kepler-32 je zelo različen od Osončja, ki ga poznamo. Najprej zato, ker je osrednja zvezda veliko hladnejša in manjša od Sonca, saj je njena masa le polovica Sončeve tako kot tudi njen radij. Planeti v sistemu Kepler-32 so približno veliki kot Zemlja (od 0.8 do 2.7krat toliko). Najbolj presenetljivo je verjetno dejstvo, da vsi planeti krožijo okrog osrednje zvezde na razdalji, ki ni večja od desetine astronomske enote (povprečne razdalje med Zemljo in Soncem). Če primerjamo ta planetarni sistem z našim Osončjem pomeni, da se planeti gibljejo na razdaljah, ki so znotraj tretjine Merkurjeve orbite.

Območje naseljivosti (ang. "habitable zone"), t.j. območje kjer bi lahko obstajala voda v tekočem stanju, je v sistemu Kepler-32 na manjši razdalji od zvezde. Le eden izmed planetov leži še znotraj tega območja (ostali so zvezdi preblizu), vendar obstaja možnost, da je takih "naseljivih" planetov v podobnih sistemih s pritlikavkami tipa M še več.

Tri četrt zvezd v Galaksiji je pritlikavk tipa M, ravno takih kot Kepler-32. Z upoštevanjem orientacije planetarnih sistemov1 in podatka o tem koliko sistemov bo vesoljski satelit Kepler zmožen potrditi je skupina astronomov ocenila, da je v povprečju v Galaksiji en planet na vsako zvezdo. Ta ocena predstavlja le spodnjo mejo, saj pri njej niso upoštevali obstoja zunanjih planetov oziroma planetarnih sistemov okrog zvezd različnega spektralnega tipa. Po besedah dr. Swifta, "bi točnejša ocena, ki bi upoštevala podatke drugih analiz, lahko povprečje dvignila na dva planeta za vsako zvezdo."

Indici o nastanku planetov

Kot za ostale planete velja tudi za sistem Kepler-32, da so nastali iz protoplanetarnega diska. To je začetni disk plina in prahu, katerega del materiala se zgosti v planete. Masa začetnega protoplanetarnega diska na območju orbite petih planetov sistema Kepler-32 naj bi bila prevelika (masa približno treh Jupitrov) in v neskladju s preteklimi študijami. To bi naj nakazovalo, da so planeti nastali na večjih razdaljah in se nato selili proti središčnemu območju.2013-01-05 Kepler mission

Pritlikavke tipa M so v začetnih fazah razvoja veliko svetlejše in toplejše, kar predstavlja drug indic, da so planeti kasneje naselili središčni del sistema. Zaradi prisotnosti vroče zvezde bi bil obstoj prahu, ki je ključnega pomena za nastanek planetov, onemogočen.

Podatek prejšnjih raziskav, da sta tretji in četrti planet sestavljena iz ogljikovega dioksida, metana, ledu in drugih plinov predstavlja močen dokaz k teoriji selitve, saj bi preblizu vroče zvezde takih spojin ne bilo.

Skupina astronomov iz Caltecha je tudi opazila, da so orbite planetov v resonanci: orbitalna perioda enega izmed planetov je dvakrat perioda drugega, tretji planet pa na svoji poti okrog pritlikavke potrebuje trikrat več časa od prejšnjega. "Do takih resonanc ne pride ob takoj nastanku planetov" trdijo astronomi, kar še dodatno potrjuje teorijo selitve.

Kot pravi avtor raziskave, je vesoljski teleskop "Kepler pomagal, da smo se ozrli v nebo in da smo spoznali, da obstaja več planetov kot zvezd, ki jih lahko vidimo". Raziskovalci poudarjajo, da bodo podatki in raziskave večjega števila pritlikavk tipa M, potrditve planetov kandidatov, ocene njihove mase in opazovanja protoplanetarnih diskov s teleskopi ALMA (Atacama Large Telescope Array) dodatno pripomogla k razumevanju nastanka planetarnih sistemov. 

Dunja Fabjan

Vir: Caltech

Podobne objave na Portalu:


Vesoljski teleskop Kepler meri zmanjšanje svetlosti zvezde, ki jo zastre planet, ko se giblje okrog nje. To pomeni, da lahko odkrije le planete, pri katerih ravnino kroženja opazujemo s strani.