No, potem ko smo pretekli konec tedna uspešno preživeli konec sveta (juhej!), se lahko ozremo v iztekajoče se leto in naredimo pregled nad astro podobami, ki so nas navduševale. V tem prispevku si oglejte zbirko astro slik, povzetih po izboru, katerega vsako leto objavi Phil Plait, znani astrofizik in popularizator znanosti.
Phil je tudi letos objavil deset fotografij v enaindvajsetih delih - deset je enostavno premajhna številka, da bi lahko povzel vse čudovite podobe vesolja. Z nekaterimi smo se že srečali na našem portalu, kakšna vam bo morda znana iz objave v drugih medijih, pri marsikateri pa vam bo zastal dih. Sonce, osvetljeni planeti s svojimi lunami, umirajoče zvezde, trkajoče se galaksije ter pogled v globine vesolja: uživajte!
Klik na posamezno sliko vas popelje do slike v višji ločljivosti. Priporočamo!
Sončeva aktivnost
31. avgusta se je Soncu močno kolcnilo: velikanski lok materiala se je s pomočjo močnega magnetnega polja dvignil s Sončevega površja. Včasih material pri podobnih izbruhih pade nazaj na Sonce, a tokratni izbruh je bil tako močan, da je v vesolje poslal na stotine milijonov ton vroče plazme. Naj vas slika ne zavede: prikazan lok meri kakšnih 300.000 km v širino, torej bi lahko vanj zgolj v eni smeri stlačili več kot 25 Zemelj. Počasi se bliža vrh Sončeve aktivnosti, zato lahko v kratkem pričakujemo še več podobnih predstav.
NASA/GSFC/SDO
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Venera prečka Sončevo ploskev
Orbita Venere se nahaja bližje Soncu kot orbita Zemlje. Ker orbite planetov ležijo skoraj v isti ravnini, vsake toliko časa lahko opazujemo prehod Venere prek Sončeve ploskve (podrobneje smo o tem že pisali). Letos smo ta dogodek lahko opazovali 5. junija. Med drugim je prehod ujelo tudi vesoljsko plovilo Hinode, ki nam je dostavilo spodnjo sliko. Ta je še posebno zanimiva, saj okoli Venere opazimo tanek svetlejši obroč, ki ni nič drugega kot debela plast atmosfere na planetu. Če ste letos prehod zamudili, nimate sreče, saj bo naslednjič prehod z Zemlje mogoče opazovati šele decembra 2117.
JAXA/NASA/Lockheed Martin
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najboljša možna fotografija z dopusta
Največ (rdečega) prahu je letos dvignil pristanek plovila Curiosity na Mars. Atraktivni pristanek je bil dokumentiran na različne načine, s čimer je bil dogodek kar nekaj časa za javnost izjemno zanimiv. Curiosity zaenkrat pridno potuje po Marsu, vse deluje kot je treba, o čemer priča tudi spodnja fotografija srečnega robota z Marsovo pokrajino v ozadju. Da pa našemu radovednežu ne delamo krivice: seveda ni na dopustu, temveč ga čaka še ogromno dela!
NASA/JPL-Caltech/Malin Space Science Systems
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Mali tornadi na Marsu
Mars nam tudi sicer večkrat postreže s presenečenji, zaradi katerih moramo spremeniti predstavo o tem planetu. Prijetno so nas presenetili posnetki malih tornadov na površju Marsa. MRO nam je tako poslal posnetek 800 metrov visokega tornada, ki jo objavljamo tokrat. Nagnjenost tornada kaže na prisotnost vetra. Dokazov o življenju na Marsu resda še nismo odkrili, a Mars vseekakor ni mrtev planet.
NASA/JPL/ University of Arizona
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Saturnovo zlovešče oko
Saturn je znan predvsem po svojih obročih in številnih lunah. A zanimive stvari se dogajajo tudi na Saturnu samem. Planet spada med plinske orjake z izjemno debelo atmosfero. Na severnem polu najdemo heksagonalni vrtinec, sistem oblakov in neviht, ki v premeru meri dvakrat več kot Zemlja. Podrobni pogled v sam center vrtinca pa razkrije spodnjo podobo. Podrobnosti na sliki so izjemne, vidni so posamezni oblaki, cel osrednji del pa ima premer dva tisoč kilometrov.
NASA/JPL/Space Science Institute
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Plinski oblak v 3D
IC1396 je gromozanski oblak prahu in plina, ki v premeru meri sto svetlobnih let. V centru meglice se rojevajo masivne zvezde, ki so s svojimi močnimi zvezdnimi vetrovi v meglico izdolble opazno luknjo. Finski astrofotograf J-P Metsävainio je posnel več slik meglice, slike sestavil v plasti, računalniško modeliral površje in nato ustvaril več slik, gledanih pod različnimi koti. Končni rezultat je meglica v 3D podobi. Čeprav gre bolj za ugibanje, kako bi meglica izgledala v resnici, je sama animacija odlična, saj dobimo predstavo in občutek o tem, kako naj bi ta in drugi astronomski objekti izgledali v resnici.
J-P Metsävainio
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ko zvezda začne bruhati
Sharpless 2-106 je pred kratkim rojena zvezda, pravi dojenček v zvezdni evoluciji. Na spodnji sliki se nahaja v samem centru slike. Kot druge mlade zvezde jo obdaja disk krožečega materiala - a je ta tako majhen, da ga na tej sliki ne vidimo. Tak sistem lahko usmeri in izstreli snov v dva usmerjena curka (v smeri polarne osi diska). Izstreljena snov se z veliko energije zaleti v plin, ki obdaja zvezdo, in rezultat vidimo v razbrazdanem modrem območju na sliki.
Hubble: NASA, ESA, and the Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hladen ogenj v Orionu
Ko pogledamo M78, oblak plina in prahu v Orionovemu pasu, vidimo zgolj območja, ki sevajo ali sipajo svetlobo vidnega elektromagnetnega spektra. V meglici se seveda nahaja še ogromno temnega prahu, ki pa ga ne vidimo. A če bi imeli oči občutljive na infrardečo svetlobo, v kateri seva hladen prah, bi opazili to, kar predstavljamo na spodnji sliki. Spodnja slika je kombinacija slike meglice v vidnem spektru (posneta z DSS) in posnetka teleskopa APEX, ki opazuje vesolje v daljni infrardeči svetlobi. APEX-ov posnetek je obarvan rdeče - rdeči predeli na sliki so torej območja prahu. Najsvetlejša rdeča območja so tista, v katerih se rojevajo zvezde.
ESO/APEX (MPIfR/ESO/OSO)/T. Stanke et al./Igor Chekalin/Digitized Sky Survey 2
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pošast v jedru
V jedru galaksije Hercules A se nahaja pošastna črna luknja. Okoli črne luknje se nahaja masiven disk snovi, segrete na več milijonov stopinj. Kombinacija visoke temperature, magnetnega polja in trenja izstrelijo plin v dva curka s tako veliko hitrostjo, da snov prepotuje ogromno razdaljo preden se dovolj upočasni in razširi, kot je vidno na sliki. Slika je sestavljena iz opazovanj s teleskopom Hubble (galaksija, zvezde) ter radijskih opazovanj s sistemom teleskopov VLA (curka). Celotna struktura se razteza prek milijon svetlobnih let.
NASA, ESA, S. Baum and C. O'Dea (RIT), R. Perley and W. Cotton (NRAO/AUI/NSF), and the Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Orion nad Templjem kačjega boga
Spodnjo sliko je posnel astrofotograf Stéphane Guisard v mestu Majev Chichen Itza. Na sliki je Kukulkanov tempelj, nad njim pa se razprostira ozvezdje Orion, v katerem s svojo rdečo barvo izstopa Betelgeza. Podroben pogled razkrije vijoličast sij Orionove meglice.
Stephane Guisard www.astrosurf.com/sguisard
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ko gremo z opazovanji res, res globoko v začetke vesolja
Spodnja slika je imenovana Hubblovo ekstremno globoko polje. Je kombinacija dva tisoč posameznih posnetkov enega samega dela neba, skupaj kar 23 dni! Skoraj vsak objekt, ki ga vidimo na sliki, je galaksija. Astronomi so za opazovanje uporabili to področje vesolje, ker so mislili, da je relativno prazno, brez objektov. Hubble nas je naučil, da vesolje ni prazno, ne glede na to, kam usmerimo pogled. Slika nam pove, da se v vesolju nahaja na stotine milijard galaksij, pri čemer je večina od njih tako oddaljenih, da jih lahko opazimo zgolj z najbolj občutljivimi instrumenti in dolgimi osvetlitvami.
NASA, ESA, G. Illingworth, D. Magee, and P. Oesch (University of California, Santa Cruz), R. Bouwens (Leiden University), and the HUDF09 Team
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ledena aurora
Fotografu Helgu Mortensenu je 28. marca na Norveškem uspel ta prelep posnetek severnega sija. Poleg aurore sliko krasijo še Luna, Jupiter in Plejade. Fotograf je za posnetek uporabil 10-sekundno osvetlitev, zato je vodna površina na sliki tako gladka.
Helge Mortensen
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rimska cesta in Hudičev stolp
Sliko Hudičevega stolpa v Wyomingu čudovito dopolnjuje ravnina Rimske ceste. Fotografijo je posnel fotograf Randy Halverson.
Randy Halverson
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Galaksija spiralnih rokavov
Galaksija NGC 5033 je od nas oddaljena približno 50 milijonov svetlobnih let, kar je za kozmične standarde precej blizu. Bližina omogoča, da lahko galaksijo raziščemo do podrobnosti. Astronom Adam Block je sliko posnel s 0.8-metrskim Teleskopom Schulman v Arizoni (13-urna osvetlitev). V sredini galaksije rdeče žarijo starejše zvezde, medtem ko se v spiralnih rokavih rojevajo mlade, vroče zvezde. Rožnata območja predstavljajo meglice, torej oblake prahu in plina. Deformirana oblika spiralnih rokavov je mogoče posledica nedavnega trka galaksije NGC 5033 z drugo, manjšo galaksijo.
Adam Block/Mount Lemmon SkyCenter/University of Arizona
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Meglica v obliki svinčnika
Življenje masivnih zvezd se ne konča mirno, saj eksplodirajo kot supernove. Tako se je zgodilo tudi z zvezdo pred nekaj stoletji. Na sliki je prikazana meglica Svinčnik (ang. Pencil nebula), kar je zgolj majhen del bolj razsežnega ostanka supernove. Snov, izvržena ali na novo nastala pri eksploziji, se giblje stran od mesta eksplozije s hitrostjo več tisoč kilometrov na sekundo. Na svoji poti trka v medzvezdni plin ter ga s tem segreva: plin začne sevati. Barve na sliki predstavljajo različne elemente: kisik je moder, vodik je rdeč. Med tema dvema elementoma so sicer pomešani tudi železo, dušik, kisik in drugi. Vsi elementi, potrebni za življenje, kot ga poznamo.
ESO
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Raketa. Laser. Aurora.
To sliko je posnel Lee Wingfield, prikazuje pa izstrelitev rakete 18. februarja z izstrelitvene ploščadi blizu Fairbanksa na Aljaski. Raketa je nosila instrument, namenjen raziskovanju vpliva magnetnega polja na pojav severnega sija. Laser ni na sliki zgolj zaradi lepšega (čeprav tudi s tem ne bi bilo nič narobe!), temveč je namenjen merjenju lastnosti atmosfere na različnih višinah - je torej del eksperimenta.
Lee Wingfield, NASA Wallops
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Opečen komet
Komet Lovejoy je bil odkrit leta 2011. Komet potuje po eliptični tirnici s periodo 600 let okoli Sonca. Ko je Soncu najbližje, je od njega oddaljen zgolj 150.000 kilometrov, kar je manj od razdalje med Zemljo in Luno. To točko je komet dosegel decembra 2011 in astronomi so pričakovali, da bližnjega prehoda mimo Sonca ne bo preživel. A komet je preživel. Na sliki vidimo komet, ki se dviga v jutranji zarji. Posnetek je nastal na observatoriju Paranal v Čilu (eden izmed teleskopov prav v tem trenutku uporablja laser, s katerim si pomaga pri sledenju objekta). Nebo krasijo še Rimska cesta ter zvezdi Alfa in Beta Centauri. Rdeča barva kometa na obzorju je posledica sipanja svetlobe v atmosferi.
Gabriel Brammer/European Southern Observatory
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zelo velik teleskop - zelo velika meglica
Zvezde nastajajo v oblakih plina in prahu, ki kolapsirajo pod vplivom gravitacije. Ti oblaki so lahko majhni, tako da pravzaprav iz njih nastane zgolj ena zvezda. Lahko pa so ogromni - v takih lahko nastane več tisoč zvezd. Predstavnica slednjih je meglica Carina. Od nas je oddaljena 7000 svetlobnih let, a je vseeno tako svetla, da jo vidimo s prostim očesom. Ta slika zajame skoraj celotno meglico, ki v premeru meri več kot 100 svetlobnih let.
ESO. Acknowledgement: VPHAS+ Consortium/Cambridge Astronomical Survey Unit
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kaos stvarjenja
Tu je slika še ene izmed meglic: 30 Doradus. Tokrat je sliko posnel Vesoljski teleskop Hubble. Od nas je oddaljena kar 170.000 svetlobnih let in je ena izmed največjih zvezdnih porodnišnic, kar jih poznamo; po nekaterih ocenah se v njej nahaja več kot sto tisoč zvezd. Gre za izjemno zapleteno strukturo, kar se še lepše vidi na sliki višje ločljivosti (kliknite na sliko za 20.000x16.000 veliko sliko!). Ob raziskovanju slike boste videli praktično vse, kar se v meglicah dogaja: zvezde se rojevajo, zvezde umirajo, udarni valovi ustvarjajo filamente snovi, itd.
Hubble: NASA, ESA, ESO, D. Lennon and E. Sabbi (ESA/STScI), J. Anderson, S. E. de Mink, R. van der Marel, T. Sohn, and N. Walborn (STScI), N. Bastian (Excellence Cluster, Munich), L. Bedin (INAF, Padua), E. Bressert (ESO), P. Crowther (Sheffield), A. de Koter (Amsterdam), C. Evans (UKATC/STFC, Edinburgh), A. Herrero (IAC, Tenerife), N. Langer (AifA, Bonn), I. Platais (JHU) and H. Sana (Amsterdam); Chandra: NASA/CXC/PSU/L.Townsley et al. & NASA/JPL/PSU/L.Townsley et al.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zvezda vrtnega škropilnika
Zvezda R Sculptoris je bila nekoč podobna našemu Soncu, do danes pa se je razvila v rdečo orjakinjo, ki počasi umira. Med umiranjem v medzvezdni prostor izvrže precej plina, kar je za stare zvezde tega tipa značilno. A ker je usoda hotela, da se zvezda nahaja v dvojnem zvezdnem sistemu, ta plin na nebo riše čudovito spiralo. Podrobnosti si preberite tukaj.
ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prikazen v lupini
Tudi zvezda U Camelopardis (na kratko U Cam), umira. A v nasprotju z R Scul nima spremljevalke. Zvezda vsake toliko časa v medzvezdni prostor izvrže nekaj snovi. Na tej sliki vidimo zadnjo epizodo, ki se je zgodila pred približno 700 leti. Kljub temu, da ima izvržen plin zgolj desetino Zemljine mase, je to dovolj za to veličastno predstavo. Zvezda je bila v preteklosti podobna našemu Soncu. Bo tudi Sonce v prihodnosti ustvarjalo podobne predstave?
ESA/Hubble, NASA and H. Olofsson (Onsala Space Observatory)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------