Revolucionarni teleskop bo omogočil do zdaj najzmogljivejše poglede v vesolje.

13. marca 2013 je bil v zakotnem delu čilskih Andov z uradno ceremonijo odprt Veliki  milimetrski/submilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array - ALMA).

Dogodek obeležuje dokončanje vseh glavnih sistemov orjaškega teleskopa in uradni prehod iz faze konstrukcije k polno delujočemu observatoriju. ALMA je partnerski projekt Evrope, Severne Amerike in Vzhodne Azije v sodelovanju z Republiko Čile.

Da bi proslavili uspešen projekt so trije mednarodni partnerji na observatoriju ALMA v čilski puščavi Atacama 13. marca 2013 pozdravili več kot 500 ljudi. Častni gost je bil predsednik Čila Sebastián Piñera.

Med uglednimi gosti na proslavi so bili Karlheinz Töchterle, zvezna ministrica za znanost in raziskave (Avstrija), Petr Fiala, minister za izobraževanje, mladino in šport (Češka republika), Nuno Crato, minister za izobraževanje in znanost (Portugalska), Roger Genet, generalni direktor za raziskave in inovacije (Francija), Nora van der Wenden, direktorica za raziskovalno in znanstveno politiko (Nizozemska), Bruno Moor, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje v raziskavah in inovacijah (Švica), Beatriz Barbuy je predstavljala Brazilijo, Anne Glover, glavna svetovalka za znanost predsedniku Evropske komisije in ambasadorji v Čilu iz Avstrije, Belgije, Češke republike, Francije Italije, Nemčije, Japonske, Nizozemske, Portugalske, Švedske, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.

Predsednik Čila Sebastián Piñera je dejal: »Eden od mnogih naših naravnih virov je spektakularno čilsko nočno nebo. Prepričan sem, da je v zadnjih letih znanost pomembno prispevala k razvoju Čila. Zelo sem ponosen na naše mednarodno sodelovanje v astronomiji, pri čemer je ALMA najnovejši in največji dosežek.«

Na slovesnosti, ki so jo neposredno prenašali na internetu, so bili prisotni tudi mednarodni partnerji projekta ALMA: generalni direktor ESO, Tim de Zeeuw, direktor Nacionalne znanstvene fundacije ZDA Subra Suresh in namestnik ministra za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo Japonske Teru Fukui, skupaj z direktorjem ALMA Thijs de Graauw. Prisotni so bili tudi vodstvo in zaposleni pri ALMA ter predstavniki sosednjih občin.

Thijs de Graauw je izrazil svoja pričakovanja za projekt ALMA. “Zahvaljujoč naporom in neštetim delovnim uram znanstvenikov in tehnikov skupnosti ALMA po celem svetu, je ALMA že pokazala, da je najnaprednejši milimetrski/submilimetrski teleskop kar jih obstaja in je zasenčil vse kar smo imeli prej. Komaj čakamo, da astronomi izkoristijo ves potencial tega čudovitega orodja”.

To je primer velikih dosežkov, ki so postali mogoči, ko so inštitucije in narodi združili moči, kar je osnovna strategija celotnega ESO programa”, je dodal Tim de Zeeuw. “Z globalno uporabo te strategije in sodelovanjem pri tako velikem projektu dajemo astronomom v državah članicah ESO edinstvene možnosti raziskovanj, ki so izvedljiva le z ALMA.”

Nadslednji dan je izbrana skupina gostov imela priložnost obiskati teleskop na sami lokaciji, ki se nahaja 5000 metrov nad morjem. Sestavljanje Alminih anten je bilo nedavno zaključeno z vključitvijo zadnjih sedmih od skupno 66 anten, ki jih trenutno testirajo preden bodo prišle v redno uporabo. Teleskop je že s samo delom polnega niza anten omogočil do zdaj najzmogljivejši pogled v vesolje[1].

Ker lahko opazuje vesolje v svetlobi, ki je nevidna človeškemu očesu, nam bo ALMA pokazala do zdaj nikoli videne podrobnosti o rojevanju zvezd, mladih galaksijah v zgodnjem vesolju in planete, ki se zbirajo okoli oddaljenih sonc. Prav tako bo odkrivala in merila razporeditev molekul - od katerih so mnoge ključne za življenje - ki nastajajo v prostoru med zvezdami.

Observatorij je bil sprva zamišljen v obliki treh ločenih projektov Evrope, ZDA in Japonske v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in nato v devetdesetih letih združen v en sam projekt. Gradnja se je začela leta 2003. Celoten strošek gradnje je približno 1,4 milijarde USD, od katerih je delež ESO 37,5%.

Antene sistema ALMA, štiriinpetdeset 12-metrskih in dvanajst manjših 7-metrskih anten deluje skupaj kot en sam teleskop. Vsaka antena zbira sevanje iz vesolja in jo usmerja na sprejemnik. Signale z anten nato združijo in obdelajo s posebnim superračunalnikom: ALMA korelatorjem. Skupno 66 ALMA anten lahko namestijo v različne položaje, kjer se lahko največja razdalja med njimi spreminja od 150 metrov do 16 kilometrov. 

Ob otvoritvi so ALMA partnerji, ESO, Nacionalni observatorij za radijsko astronomijo in Nacionalni astronomski observatorij Japonske objavili 16-minutni film, z naslovom ALMA — raziskovanje nastanka vesolja, knjigo fotografij, brošuro o etno-astronomiji na tem območju in dve brošuri o projektu s prispevki uprave. Vsi materiali so na voljo za prenos v elektronski obliki na spodnjih povezavah. 

Opombe

[1] Zgodnejše raziskave ALMA so opisane v ESO sporočilih za javnost eso1216, eso1239 (otroška verzija novice), eso1301 (otroška verzija novice) in eso1313.

  

Več informacij

Veliki milimetrski/submilimetrski niz v Atacami (Atacama Large millimeter/submillimeter Array - ALMA) je mednarodni astronomski projekt, zgrajen v partnerstvu med Evropo, Severno Ameriko in Vzhodno Azijo ter v sodelovanju z Republiko Čile.

Projekt ALMA v Evropi financira Evropski južni observatorij (ESO), v Severni Ameriki U.S. National Science Foundation (NSF) v sodelovanju z National Research Council of Canada (NRC) in National Science Council of Taiwan (NSC) ter v Vzhodni Aziji National Institutes of Natural Sciences (NINS) Japonske v sodelovanju z Academia Sinica (AS) na Tajvanu. Konstruiranje in upravljanje projekta ALMA v imenu Evrope vodi ESO, v imenu Severne Amerike National Radio Astronomy Observatory (NRAO), ki ga vodijo Associated Universities, Inc. (AUI) in v imenu Vzhodne Azije National Astronomical Observatory of Japan (NAOJ). Skupen Observatorij ALMA (JAO) omogoča poenoteno vodenje in upravljanje gradnje, preizkušanje in uporabo teleskopa ALMA.

 

Povezave

 Vir: ESO