V okviru njunega uradnega obiska v Čilu sta 14. marca 2013 kronski princ Danske in njegova  žena kronska princesa obiskala ESOv observatorij Paranal.

Generalni direktor ESO Tim de Zeeuw jima je razkazal v svetovnem merilu najnaprednejše astronomske naprave na Paranalu.

Kronski princ in princesa Danske sta obiskala observatorij Paranal med njunim uradnim obiskom Čila. Observatorij se nahaja 130 kilometrov južno od mesta Antofagasta v srcu čilske puščave Atacama, najbolj suhe puščave na svetu. Na višini 2635 metrov nad morjem je Paranal sedež Zelo velikega teleskopa  (Very Large Telescope - VLT), najnaprednejšega optičnega instrumenta na svetu namenjenega astronomskim raziskavam.

Ob prihodu je kronskega princa Frederika in kronsko princeso Mary pozdravil ESO-v generalni direktor Tim de Zeeuw, ki ju je seznanil z ESO-vimi vrhunskimi raziskavami.

Njegova kraljeva visokost si je skupaj z danskim zunanjim ministrom Villyem Søvndalom in danskim veleposlanikom v Čilu Lars Steen Nielsenom nato ogledala naprave observatorija, nagrajeno stavbo Residencia, v kateri stanuje osebje in zatem še teleskope na vrhu gore Paranal. S ploščadi, na kateri so teleskopi, so si ogledali znameniti Sončev zahod na Paranalu, ki je postal posebna tradicija osebja pred začetkom nočne izmene.

Med obiskom je Njegova visokost kronski princ dejal: “V zadovoljstvo mi je obiskati tako ekskluzivni in vodilni znanstveni center. Delo, ki tukaj poteka, je res odlično. Kot Danci smo ponosni, da sodelujemo pri teh prizadevanjih”.

Generalni direktor je dodal: »Zelo smo počaščeni z obiskom kronskega para tukaj na v Paranalu in z njuno seznanitvijo z našim delom. Danska je cenjena in dolgoletna država članica in ob tej priložnosti bi se rad princu in princesi v imenu ESO zahvalil za njeno stalno trdno podporo našim programom. Še posebej sem vesel, da obisk sovpada s ključnim korakom, ko se Danska pridružuje projektu Evropskega izjemno velikega teleskopa«.

Par je preživel noč na Paranalu in po večerji odšel na prosto ter užival v zvezdnatem nebu Paranala skozi 50-cm ljubiteljski teleskop, ki ga je postavil ESO-v optični inženir Stephane Guisard.

Dva Danca, ESO-v višji svetovalec za mednarodne odnose Claus Madsen ter vodja izobraževanja in stikov z javnostjo Lars Lindberg Christensen, sta kraljevemu paru podarila podpisane izvode dveh knjig, ki sta ju napisala ob 50. obletnici ESO.

Danska je bila prva država, ki se je pridružila prvotno petim ustanovnim državam članicam ESO (Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska) leta 1967 in je od takrat prispevala k velikim odkritjem na ESO (glej Danska udeležba pri ESO).

Več informacij

ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči svetlobi in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”.

 

Povezave

Vir: ESO