Orjaška zvezda Betelgeza je ena izmed najbolj znanih zvezd na nebu. Ne samo, da njena rdeča barva krasi rameno mogočnega Oriona, temveč je zvezda tudi dom galaktičnega štoparja Forda Prefecta! Zadnje slike Betelgeze, posnete v radijski svetlobi, pokažejo zanimivo strukturo plina, ki ga je zvezda izvrgla s svojega površja.
Zvezda Betelgeza spada v razred rdečih orjakinj. O tem, kako zvezda postane rdeča orjakinja, smo pisali že tukaj, slike Betelgeze v različnih valovnih dolžinah z različnimi teleskopi pa smo že pokazali tukaj in tukaj. Gre za zvezde, v katerih se je vodik v jedru že povsem porabil v jedrskih reakcijah. Njihova ovojnica se močno napihne - zato ime orjakinja. Optična opazovanja pokažejo, da je Betelgeza tako velika, da bi, postavljena na mesto našega Sonca, segala skoraj do orbite Jupitra!
Betelgeza je tudi precej masivna, saj je vsaj desetkrat bolj masivna kot naše Sonce. Znanstveniki ocenjujejo, da ima zvezda še nekaj milijonov let življenja, preden eksplodira kot supernova. Pri tem bo na nebu postala vsaj tako svetla, kot je svetla naša Luna. Od nas je oddaljena 640 svetlobnih let. Kljub tej razdalji je zvezda tako velikanska, da lahko z dobrimi teleskopi razločimo podrobnosti na zvezdi oziroma njeni okolici.
Betelgeza, opazovana z radijskim teleskopom. Vir
Najnovejša opazovanja so zvezdo prikazala v povsem novi luči. Opazovanje je potekalo s številnimi radijskimi teleskopi v Angliji, povezanimi v projektu e-MERLIN. Z radijskimi teleskopi lahko pogledamo skozi prah, ki zastira podroben pogled na samo zvezdo.
Novi posnetki kažejo, da zunanji del atmosfere sega kar petkrat dlje, kot je videti iz optičnih posnetkov. Vidni del je z obročem označen na levi sliki. Vedeti moramo, da atmosfere rdečih orjakinj nimajo ostre meje, temveč se njihova gostota počasi manjša, podobno kot atmosfera Zemlje (le da gre za povsem drugačne velikostne skale). Na sliki vidimo dve še nepojasnjeni svetli območji: možno je, da sta nastali kot posledica konvekcije, preko katere je bolj vroča snov prispela na površje zvezde. Druga interpretacija je redkejša atmosfera na teh dveh področjih, kar bi nam omogočilo, da opazujemo bolj vročo snov v globljih delih atmosfere.
Najbolj zanimivo razkritje pa je lok snovi na desnem spodnjem delu slike. Ta lok je namreč gromozanski - velik je kot naš Sončev sistem! Na desni sliki so za občutek prek slike Betelgeze narisane orbite zunanjih planetov našega Sončevega planeta, od Jupitra do Neptuna. Trenutno ni znano, kako bi zvezda ta material lahko izvrgla s svoje atmosfere. Sama struktura bi lahko nastala pri interakciji izvržene snovi s snovjo, ki je bila izvržena že prej.
Slika je bila posneta s posebno tehniko, imenovano interferometrija. Več o tej za radijsko astronomijo zelo pomembni tehniki lahko izveste na posnetku predavanja Janeza Kosa iz serije predavanj Sprehod skozi vesolje.
Ni kaj, zvezda Betelgeza že od nekdaj buri človeško domišljijo. Dandanes, ko to nekdaj nedosegljivo zvezdo lahko podrobno opazujemo, pa nas ponovno navdušuje s takšnimi in drugačnimi presenečenji. Le kaj nam bo prinesel naslednji posnetek te presunljive zvezde?
Vir: BA Blog