NASA je objavila leto dni stare podrobnosti o skorajšnjem trčenju med občutljivim in novejšim visoko-energijskim vesoljskim teleskopom Fermi in izrabljenem ruskem vohunskem satelitu Cosmos 1805, ki je bil v uporabi med hladno vojno.
Julie McEnery, projektna vodja za Fermi Gamma-Ray vesoljski teleskop (NASA), je 29. marca 2012 dobila sporočilo o nevarnosti trčenja, ki ga avtomatsko generirajo na posebnem oddelku vesoljske agencije NASA, Robotic Conjunction Assessment Risk Analysis (CARA). Ta sistem je predvidel, da je Fermi, ki je v orbiti od leta 2008 in je pomemben raziskovalni instrument za študij visoko-energijske emisije iz vesolja, le še teden dni stran od nevarnega bližnjega srečanja s Cosmos 1805, tono in pol težkim ruskim vohunskim satelitom, ki je bil izstreljen leta 1986 in se giblje okrog Zemlje s hitrostjo 24.140 km/h. Direktni trk obeh satelitov bi povzročil eksplozijo z močjo ekvivalentno trem tonam eksploziva, več kot dovolj da bi se izgubila vsaka sled o obstoju teh satelitov.
Ko so znanstveniki spoznali, da se ta dva satelita gibljeta na skoraj pravokotnih orbitah in da naj bi se približala drug drugemu na vsega 213 metrov, kar je v medzvezdnem prostoru zanemarljiva razdalja, so urgentno reagirali. Že v preteklosti so znanstveniki, ki upravljajo satelit Fermi, dobili dve podobni poročili o nevarnosti trka satelita z drugim objektom, vendar so bile prejšnje grožnje le lažni alarmi.
Vendar pa je opozorilo, ki je prišlo 30. marca 2012, bila precej bolj resna grožnja, saj naj bi se Fermi in Cosmos 1805 na istem mestu znašla v razmiku le 30 milisekund, kar pomeni neizogibni trk. "Jasno je bilo, da moramo premakniti satelit Fermi in se izogniti trčenju, zato sem opozorila ekipo za dinamiko poleta (Flight Dynamics Team) da izvedemo manever," je povedala Julie McEnery.
Pri gradnji satelita Fermi so le tega opremili s posebnimi motorji, ki bodo satelit po koncu njegove obratovalne dobe iztirili v Zemljino atmosfero, kjer bo zgorel. Ekipa ni še nikdar prej uporabljala teh motorjev, tudi zaradi strahu, da bi le ti lahko poškodovali občutljive in še vedno delujoče detektorje, kar bi misijo predčasno zaključilo. Ekipa zadolžena za Fermi je s pomočjo oddelka CARA začela pripravljati načrt, kako bi zadevo rešili.
Ko so pripravili več različnih načinov umika, so uporabili podatke iz mreže za opazovanje vesolja (US Space Surveillance Network), ki spremlja vse objekte okrog Zemlje ki merijo prečno več kot 10 centimetrov, da bi ocenili sekundarno tveganje. Opoldan dne 3. aprila, ko so ocenili da je vse na mestu, je ekipa pospravila solarne panele in anteno na Fermiju, da bi se izognili kakšnim poškodbam zaradi vžiga raketnih motorjev. Potem so za eno samo sekundo prižgali raketni pogon, in malenkost spremenili orbito satelitu Fermi. Čez eno uro je Fermi spet deloval normalno, in pošiljal nove podatke znanstvenikom na Zemljo. Satelita sta se zgrešila za 9,6 kilometra.
Trki med sateliti v orbiti postajajo vedno bolj pereč problem. Lansko leto je ekipa CARA pomagala organizirati 7 misij za izognitev trčenju. Le en mesec pred skorajšnjim indicentom satelita Fermi so tako pomagali organizirati umik satelita Landsat 7, ki je namenjen fotografiranju Zemljinega površja, da ne bi trčil z odsluženim kitajskim vremenskim satelitom, ki je bil uničen leta 2007.
Vir: The Register in Bad Astronomy Blog