Danski 1,54-metrski teleskop, ki se nahaja na ESO-vem observatoriju La Silla v Čilu je posnel osupljivo sliko NGC 6559, ki je kot vesoljska razstavna vitrina s prikazom zmede, ki vlada ob nastajanju zvezd znotraj medzvezdnega oblaka.  NGC 6559 je oblak plinov in prahu, ki se nahaja na razdalji okoli 5000 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Strelec. Sijoče območje je razmeroma majhen objekt s premerom le nekaj svetlobnih let. Še posebej v primerjavi z njegovo znamenito sosedo, meglico Laguna (Messier 8, eso0936), ki je velika več kot sto svetlobnih let. Čeprav je NGC 6559 poleg slavne sosede običajno spregledana,ima na tej novi sliki vodilno vlogo.

Plin v oblakih  NGC 6559 je večinoma vodik in je surovina, iz katere nastajajo zvezde. Ko neko območje znotraj meglice zbere dovolj snovi, se zaradi lastne gravitacije začne sesedati. Središče oblaka postaja vedno gostejše in bolj vroče, dokler se ne začne termonuklearno zlivanje in se rodi zvezda. Vodikovi atomi se združujejo in tvorijo helijeve atome. Pri tem se sprošča energija, zaradi katere zvezde svetijo.

Te blesteče vroče mlade zvezde, rojene iz oblaka, s svojo energijo napajajo vodikov plin, ki se še vedno nahaja okoli njih v meglici [1]. To energijo nato plin ponovno odda in povzroči, da vlaknasti oblaki, ki jih vidimo blizu središča posnetka, rdeče zažarijo.  Tak objekt je znan kot emisijska meglica.

Vendar pa NGC 6559 ni sestavljena le iz vodikovega plina. Vsebuje tudi trdne delce prahu iz težjih elementov, kot so ogljik, železo in silicij. Modrikasta zaplata poleg rdeče emisijske meglice kaže na razpršeno svetlobo nedavno nastalih zvezd, ki jo mikroskopski delci v meglici razpršijo v različne smeri. Astronomomi pravijo takim meglicam refleksijske meglice. Tovrstni objekti so običajno modri, ker je sipanje bolj učinkovito v krajših (modrih) valovnih dolžinah svetlobe.

 

V zelo gostih območjih prah povsem blokira svetlobo izza njih, kot je primer pri temnih izoliranih packah in zavitih progah na spodnji levi in desni strani slike. Za pogled skozi oblake in ugotavljanje, kaj se nahaja izza njih, bi morali astronomi opazovati meglico v daljših valovnih dolžinah, ki ne bi bile absorbirane.

Ozadje posnetka polni naša galaksija z neštetimi rumenkastimi starejšimi zvezdami. Nekatere od njih so videti temnejše in bolj rdeče zaradi prahu v NGC 6559.

Gornji pogled na posnetek nastajanja zvezd je bil narejen z Danskim spektrografom in kamero za šibke objekte (Danish Faint Object Spectrograph and Camera - DFOSC) na 1,54-metrskem Danskem teleskopu na observatoriju La Silla v Čilu. Ta nacionalni teleskop uporabljajo že od leta 1979 in so ga pred kratkim na novo opremili in spremenili v najnaprednejši daljinsko upravljani teleskop.

 

Opombe

 [1] Te mlade zvezde so običajno spektralnega tipa O in B, s temperaturami med 10.000 in 60.000 K. Slednje sevajo velikanske količine visokoenergijske ultravijolične svetlobe, ki ionizira vodikove atome. 

Več informacij 

ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”.

 

Povezave

Otroška verzija novice

Vir: ESO