marsSkoraj eno leto je že tega, odkar je rover Curiosity uspešno pristal na Marsu. Znanstveniki natančno spremljajo vsako njegovo potezo, tako na kopnem z uporabo instrumentov na roverju samem, kot iz vesolja. Poglejmo si, kako vohunimo za roverjem iz vesolja.

 

 

 

Najbolje, da prispevek začnemo kar s posnetkom:

hirise curiosity june272013.jpg.CROP.original-original

Posnetek mesta pristanka roverja Curiosity na Marsu. Vir


Mesto pristanka roverja je posnela sonda MRS (ang. Mars Reconaissance Orbiter), ki nam že od Marca 2006 pridno pošilja podobe Rdečega planeta. Posnetek je narejen s kamero visoke ločljivosti HIRES (ang. High Resolution Imaging Science Experiment). S to kamero lahko na površju ločimo podrobnosti na 1 m natančno. Rover Curiosity ima premer nekaj več kot 3 m, torej bi na zgornji sliki moral biti dobro opazen.

Če vam zgornja slika povzroča preglavice, je tu slika še enkrat, tokrat z nekaj dodatki:

hirise curiosity june272013 ann.jpg.CROP.original-original

Rover je seveda svetla pika na desni strani slike. Njegova kolesa so široka približno pol metra, zato so na sliki opazne tudi kolesnice. Pristanek roverja so ublažile rakete, ki so s potiskanjem zrake odpihnile zgornje plasti Marsovega površja.

Rover je do sedaj prepotoval približno 1 km. Najdaljša pot, ki jo je opravil v enem samem dnevu, je merila 100 m. Do cilja, gore Aeolis Mons, ga čaka še dolga pot (približno 7 km). Do sedaj so bili inženirji previdni pri premikanju roverja, a sčasoma bo potovanje postajalo hitrejše. Ne samo to - rover bo začel uporabljati tudi lastne posnetke površja, ki mu bodo pomagali pri (lastnem) načrtovanju najbolj primerne poti pri potovanju.

Vir: BadAstronomy