Astronomi so z Velikim milimetrskim/ submilimetrskim nizom v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array - ALMA) dobili nazoren pogled na snov, ki se pretaka proč od novorojene zvezde.
Z opazovanjem sija, ki prihaja od molekul ogljikovega monoksida v objektu poimenovanem Herbig-Haro 46/47, so odkrili, da sta njegova curka celo bolj energetska, kot so domnevali prej. Zelo natančni novi posnetki so razkrili še en, prej neznan curek, usmerjen v povsem drugo smer.
Mlade zvezde so siloviti objekti, ki bruhajo snov s hitrostmi tja do milijona kilometrov na uro. Ko ta snov trči v okoliški plin, zasveti in ustvari objekt tipa Herbig-Haro[1]. Spektakularen primer je poimenovan Herbig-Haro 46/47 in se nahaja okoli 1400 svetlobnih let od Zemlje v južnem ozvezdju Jadro. Ta objekt je bil tarča Alme med njeno zgodnjo znanstveno fazo, ko je bil teleskop še v izdelavi in daleč od dokončanja.
Novi posnetki kažejo podrobnosti v dveh curkih, enega, ki gre proti Zemlji, in drugega, ki se giblje proč. Oddaljujoči se curek je bil na prejšnjih slikah v vidni svetlobi skoraj neviden zaradi zastirajočih prašnih oblakov, ki obdajajo novorojeno zvezdo. ALMA ni zagotovila le mnogo ostrejših posnetkov kot prejšnje naprave, ampak je astronomom omogočila tudi meritve hitrosti gibanja sijoče snovi skozi vesolje.
Ta nova opazovanja Herbig-Haro 46/47 so pokazala, da ima del izvržene snovi mnogo večje hitrosti, kot so bile izmerjene prej. To pomeni, da nosi iztekajoči plin mnogo več energije in gibalne količine, kot so prej domnevali.
Vodja skupine in prvi avtor raziskave Héctor Arce (Univerza Yale, ZDA) pojasnjuje, da je "Almina izjemna občutljivost omogočila zaznavo prej nevidnih podrobnosti v tem izvoru, kot je to zelo hitro odtekanje snovi. Videti je tudi, da gre za šolski primer molekularnega toka snovi, ki ga poganja širokokotni veter z mlade zvezde."
Čeprav je bila ALMA takrat še v gradnji, so bila opazovanja opravljena v samo petih urah Alminega opazovalnega časa. Za opazovanja podobne kvalitete bi z drugimi teleskopi potrebovali desetkrat daljši čas.
"Podrobnosti v posnetkih Herbig-Haro 46/47 so osupljive. Verjetno še bolj sijajno pa je dejstvo, da smo pri teh opazovanjih resnično šele na začetku. V prihodnosti nam bo ALMA omogočila še boljše posnetke od teh v le delčku zdaj potrebnega časa" je dodal Stuartt Corder (Združeni observatorij ALMA, Čile), soavtor novega članka.
Diego Mardones (Univerza v Čilu), drugi soavtor poudarja, da "je ta sistem podoben večini izoliranih zvezd z majhno maso med procesom nastajanja in rojevanja. Vendar je tudi nenavaden, ker tok snovi na eni strani mlade zvezde zadeva neposredno v oblak in ga zapusti na drugi strani. Zato je to odličen sistem za proučevanje trkov zvezdnih vetrov ob starševski oblak, iz katerega je nastala mlada zvezda."
Ostrina in občutljivost, dosežena s temi Alminimi opazovanji, je skupini tudi omogočila odkritje nepričakovane komponente iztekajoče snovi za katero se zdi, da gre od spremljevalca z manjšo maso proti mladi zvezdi. To sekundarno odtekanje vidimo skoraj pod pravim kotom z glavnim objektom in si očitno oblikuje svojo lastno luknjo v okoliškem oblaku.
Arce zaključuje, da je »ALMA omogočila zaznavo podrobnosti v opazovanem iztekanju snovi, ki so mnogo bolj jasne kot v prejšnjih raziskavah. To nakazuje, da bo s popolnim nizom gotovo narejenih še veliko presenetljivih in osupljivih odkritij. ALMA bo na področje razumevanja nastajanja zvezd nedvomno prinesla revolucijo!"
Opombe
[1] Astronoma George Herbig in Guillermo Haro nista bila prva, ki sta videla enega od objektov, ki zdaj nosita njuno ime. Sta pa bila prva, ki sta podrobno proučevala spektre teh nenavadnih objektov. Ugotovila sta, da ne gre le za kepe plinov in prahu, ki odbijajo svetlobo ali pa sijejo pod vplivom ultravijolične svetlobe iz mladih zvezd, ampak gre za nov tip objektov, povezanih s trki, nastalimi s snovjo, ki je v območjih nastajanja zvezd izvržena pri velikih hitrostih.
Več informacij
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski sistem (Atacama Large millimeter/ submillimeter Array - ALMA) je mednarodni astronomski projekt, zgrajen v partnerstvu med Evropo, Severno Ameriko in Vzhodno Azijo ter v sodelovanju z Republiko Čile. Projekt ALMA v Evropi financira Evropski južni observatorij (ESO), v Severni Ameriki U.S. National Science Foundation (NSF) v sodelovanju z National Research Council of Canada (NRC) in National Science Council of Taiwan (NSC) ter v Vzhodni Aziji National Institutes of Natural Sciences (NINS) Japonske v sodelovanju z Academia Sinica (AS) na Tajvanu. Konstruiranje in upravljanje projekta ALMA v imenu Evrope vodi ESO, v imenu Severne Amerike National Radio Astronomy Observatory (NRAO), ki ga vodijo Associated Universities, Inc. (AUI) in v imenu Vzhodne Azije National Astronomical Observatory of Japan (NAOJ). Skupen Observatorij ALMA (JAO) omogoča poenoteno vodenje in upravljanje gradnje, preizkušanje in uporabo teleskopa ALMA.
Ta raziskava je bila predstavljena v članku z naslovom "ALMA Observations of the HH 46/47 Molecular Outflow", avtorja Héctor Arce in drugih in bo objavljena v reviji Astrophysical Journal.
Skupino sestavljajo Héctor G. Arce (Yale University, New Haven, ZDA), Diego Mardones (Universidad de Chile, Santiago, Čile), Stuartt A. Corder (Joint ALMA Observatory, Santiago, Čile), Guido Garay (Universidad de Chile), Alberto Noriega-Crespo (Infrared Processing and Analysis Center, California Institute of Technology, Pasadena, ZDA) in Alejandro C. Raga (Instituto de Ciencias Nucleares, Mehika).
ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči svetlobi in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”.
Povezave
Vir: ESO