Pred desetimi leti, natančneje 25. avgusta 2003, je NASA v vesolje na raketi Delta II izstrelila Vesoljski teleskop Spitzer, ki objekte in pojave opazuje v infrardečem delu elektromagnetnega spektra. Vse najboljše za okroglo obletnico, Spitzer!
Za teleskopom Spitzer je zelo uspešno desetletje. Zrcalo teleskopa je relativno majhno, vsaj v današnjih merilih: njegov premer znaša 85 centimetrov, medtem ko za primerjavo premer Hubblovega zrcala meri 2.4 metre. Vendar za njegov namen Spitzer niti ne potrebuje zelo velikega (berilijevega) zrcala, saj je že s tem zrcalom najbolj občutljiv teleskop z največjo resolucijo, ki je kadarkoli opazoval v infrardečem področju. To je področje, v katerem sijejo "hladnejši" objekti in strukture: planeti, ki jih ogreje njihova zvezda, rjave pritlikavke, prašna področja, ipd.
Prah je neprosojen v vidni svetlobi, zato nam šele pogled v infrardečem omogoča videti vse podrobnosti. Slika na vrhu je posneta s teleskopom Spitzer, prikazuje pa masivno modro zvezdo Zeta Ophiuchus in okoliški prah, ki se je zaradi prisotnosti zvezde oblikoval v strukturo loka. V primerjavi s podobnim posnetkom teleskopa WISE v infrardečem je slika s teleskopom Spitzer mnogo bolj razločna.
Maja 2009 je Spitzer izpraznil zaloge hladilne tekočine, ki je potrebna za hlajenje detektorjev daljne infrardeče svetlobe. Vendar je kljub temu še vedno imel dva (od začetnih štirih) detektorja, ki sta lahko delovala tudi brez močnega hlajenja, tako da so se opazovanja s tema dvema detektorjema nadaljevala. Ta "topla faza" je v zadnjih štirih letih postregla z nekaterimi navdušujočimi posnetki vesolja v infrardečem.
Vsi podatki, ki jih je satelit Spitzer zbral v desetletju svojega delovanja, so zbrani v arhivih in na voljo astronomom po svetu. Nedavno so astronomi izdali še eno prekrasno sliko, sestavljeno iz zgodnejših opazovanj s Spitzerjem:
Ta slika prikazuje prah in plin v meglici Carina, obširen kompleks v katerem nastajajo nove zvezde in je oddaljen od Zemlje preko 7,000 svetlobnih let. Svetla zvezda v sredini, Eta Carinae, oddaja tako močno sevanje, da uničuje prah v okolici zvezde. Dolge strukture, ki kakor prsti kažejo proti zvezdi, so gosti ostanki, ki jih sevanje še ni uspelo uničiti; lahko si jih zamislimo kot peščene stebre, ki jih veter počasi tanjša.
Spitzer je eden od štirih sestrskih satelitov v liniji Velikih observatorijev agencije NASA (ostali trije so Chandra, Hubble in Compton), vsak ustvarjen z namenom opazovanja vesolja v različnih valovnih dolžinah. Kadarkoli zgradimo takšne naprave se naučimo mnogo pri njihovem razvoju, in prav Spitzer je na področju infrardeče tehnologije predstavljal velik napredek.
Vir: Bad Astronomy blog