Nasina satelita Hubbl250px-Messier 60 Hubble WikiSkye in Chandra sta morda odkrila najbolj gosto galaksijo v bližnjem vesolju. Galaksija z imenom M60-UCD1 se nahaja blizu masivne eliptične galaksije M60 (NGC 4649), ki je od nas oddaljena 54 milijonov svetlobnih let.

Spodnja sestavljena slika prikazuje galaksijo M60 in območje okrog nje, kjer so podatki iz rentgenskega teleskopa Chandra pobarvani z roza barvo, podatki iz optičnega teleskopa Hubble pa z rdečo, zeleno in modro barvo. Slika satelita Chandra prikazuje vroč plin in dvojne sisteme s kompaktnimi objekti (črnimi luknjami ali nevtronskimi zvezdami), medtem ko slika teleskopa Hubble prikazuje zvezde v galaksiji M60 in v sosednji galaksiji, ter galaksijo M60-UCD1. Povečava te galaksije je povečan posnetek teleskopa Hubble.

m60 w11Sestavljena slika, ki prikazuje rentgenske (roza barva) in optične (rdeča, rumena, in modra barva) podatke. Povečan posnetek prikazuje galaksijo M60-UCD1 v vidni svetlobi.

Ker je galaksija M60-UCD1 sestavljena iz izredno velikega števila zvezd, gre za ultra-kompaktno pritlikavo galaksijo. Odkrili so jo s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble in kasnejših opazovanj z rentgenskim satelitom Chandra ter s številnimi teleskopi na Zemlji.

Gre za najbolj svetlo do sedaj odkrito galaksijo tega tipa, in eno najbolj masivnih, saj je njena masa okrog 200 milijonov Sončevih mas, kar so potrdila opazovanja z 10-metrskim teleskopom Keck. Impresivno je dejstvo, da se polovica te mase nahaja znotraj radija okrog 80 svetlobnih let. To pomeni, da je gostota zvezd okrog 15,000 krat večja kot je gostota zvezd v naši Galaksiji, oziroma da so zvezde glede na velikost galaksije M60-UCD1 okrog 25 krat bližje druga drugi kot v naši Galaksiji.

m60 w22
Rentgenski posnetek galaksije M60 in njene okolice iz teleskopa Chandra.

m60 w44
Posnetek galaksije M60 in njene okolice v vidni svetlobi iz teleskopa Hubble. Spodaj na sredini je vidna galaksija M60-UCD1.

S 6.5-metrskim teleskopom Multiple Mirror Telescope v Arizoni so raziskovali količino elementov težjih od vodika in helija v zvezdah galaksije M60-UCD1. Vrednosti so zelo podobne kot jih najdemo v našem Soncu. Zanimivo dejstvo je tudi, da je rentgenski teleskop Chandra odkril prisotnost svetlega rentgenskega izvora v centru te galaksije. Ena od možnih razlag je, da se v jedru te galaksije nahaja zelo masivna črna luknja z maso 10 milijonov Sončevih mas.

Astronomi trenutno poskušajo razumeti, ali so kompaktne pritlikave galaksije kot je M60-UCD1 že pri nastanku tako gosto posejane z zvezdami, oziroma ali gre za galaksije, pri katerih je določen mehanizem poskrbel da je galaksija izgubila mnogo zvezd iz zunanjih območij. Če je rentgenski izvor res posledica masivne črne luknje v centru galaksije, potem je le ta verjetno nastala pri trku sosednjih galaksij. Masa galaksije in Soncu podobna kemična sestava prav tako kaže na dejstvo, da je ta pritlikava galaksija morda ostanek precej večje galaksije, ki je bila "oskubljena" v procesu trkov. V takšnem primeru je bila masa galaksije na začetku od 50 do 200 krat večja kot je trenutna, kar bi pomenilo, da je razmerje mase centralne črne luknje glede na začetno maso celotne galaksije podobno tistemu za našo in za mnoge ostale galaksije. Možno je, da je do zmanjšanja velikosti galaksije M60-UCD1 prišlo že pred mnogimi leti in da je trenutna velikost te galaksije takšna že več milijard let. Znanstveniki ocenjujejo, da je starost galaksije M60-UCD1 več kot 10 milijard let.

Vir: Chandra