Komet C/2012 S1 ISON ima dober potencial, da postane eden najsvetlejših kometov v zadnjem stoletju. Kljub temu, da komet ni povsem sledil napovedanemu razvoju svetlosti od odkritja konec leta 2012, in za prvotno napovedjo zaostaja dve magnitudi, bo ob višku svetlosti še vedno svetel kot polna Luna. Komet je konec poletja prišel iz konjunkcije s Soncem in bo tako viden nepretrgano vsaj do njegovega srečanja s Soncem konec novembra.
In to srečanje bo še kako burno. Orbita kometa ISON namreč poteka le dober milijon kilometrov nad Sončevim površjem, kar ta komet uvršča med tip tako imenovanih "sungrazer" kometov, ki imajo vsi orbite z izredno majhno perihelijsko razdaljo. Taki kometi niso nič nenavadnega. Sateliti za opazovanje Sonca so jih v zadnjem desetletju odkrili na stotine. Tipično ti kometi preživijo le dneve ali tedne in ob periheliju povsem sublimirajo ali razpadejo in jih zato ne moremo opazovati z Zemlje. Vendar ISON ni običajen komet. Ko je bil odkrit je bil na razdalji 8 astronomskih enot od Sonca in že takrat je kazal znake aktivnosti (koma in šibek rep). To pomeni, da je ta komet veliko večji od tipičnih kometov tega tipa, ki so odkriti šele, ko se dovolj približajo Soncu. Po napovedih sodeč lahko ISON preživi srečanje s Soncen in po prehodu perihelija postane najsvetlejši komet v zadnjem stoletju. Komet bo svetel že pred perihelijem, ko ga bomo lahko opazovali pred vzhodom Sonca, najsvetlejši pa bo kmalu po prehodu perihelija, ki se bo zgodil 28. novembra. Po tem bomo lahko komet opazovali ob zori zjutraj ali v mraku zvečer, verjetno pa bo viden tudi čez dan. Ob periheliju bo dobre 4 stopinje od Sonca. Pri tem je treba povdariti, da je opazovanje kometa med tem ko je Sonce še nad obzorjem izjemno nevarno, saj nam vsak pogled v Sonce skozi optične pripomočke trajno poškoduje oči, zato priporočamo opazovanje le po zahodu ali pred vzhodom Sonca.
Komet C/1680 V1 iz leta 1680 kot ga je dokumentiral Lieve Verschurier iz Rotterdama.
Kako lahko ISON izgleda nam dobro ilustrira opazovanje kometa C/1680 V1, ki se je pojavil leta 1680 in postal najsvetlejši komet v tistem stoletju. Izbira tega kometa za primerjavo ni naključje. Oba kometa imata zelo podobno orbito in zelo verjetno imata isti izvor v še večjem kometu, ki je nekoč razpadel v manjše kose, ki jih sedaj videvamo kot posamezne komete. Ko komet razpade blizu perihelija posamezni kosi ohranijo podobne orbite, spremeni pa se jim obhodni čas. To pomeni, da se v naše predele Osončja vrnejo ob povsem različnih časih. Ni izključeno, da obstajajo še drugi kosi, morda celo večji kot sta kometa ISON in C/1680, ki bodo skrbeli za dober šov še dolgo v prihodnosti.
Takole lahko izgleda komet ISON decembra. To je sicer posnetek kometa Lovejoy iz leta 2011.