Najnovejša teoretična raziskava, ki jo je financirala vesoljska agencija NASA kaže, da naj bi bili planeti, ki so bogati z ogljikom (tudi tako imenovani diamantni planeti), brez oceanov, napolnjenih z vodo.
Naše Sonce ima relativno majhno vsebnost ogljika, kar rezultira k temu, da je tudi Zemlja zgrajena večinoma iz silikatov (zmesi iz silicija) namesto iz ogljikovih spojin. Zvezde, ki imajo nasprotno kot Sonce mnogo večjo vsebnost ogljika, naj bi gostile planete, ki so zelo bogati z ogljikom in imajo mogoče celo plasti diamantov v njihovi zgradbi.
Z modeliranjem sestavin v planetnih sistemih, ki bazirajo na ogljiku, so znanstveniki odkrili, da takšnim planetom primanjkuje ledenih rezervoarjev, ki bi planete oskrbovali z vodo. "Gradniki naših oceanov na Zemlji naj bi bili ledeni asteroidi in kometi," je povedal Torrence Johnson (Jet Propulsion Laboratory, NASA), ki je član mnogih planetarnih misij agencije NASA (Galileo, Voyager, Cassini) in je že desetletja aktiven raziskovalec planetov v našem Osončju. "Če sledimo tem gradnikom, ugotovimo, da so planeti okrog zvezd bogatih z ogljikom brez vode." Johnson in njegovi kolegi domnevajo, da naj bi dodaten ogljik v razvoju zvezdnih sistemov nase vezal kisik, ki bi ga tako primanjkovalo za tvorbo vode. "Po eni strani je ironično da ča je ogljika, ki je glavni element življenja, preveč, bo le ta ukradel kisik ki bi sicer tvoril vodo, ki je prav tako bistvena za življenje kot ga poznamo," je povedal Jonathan Lunine iz univerze Cornell, soavtor raziskave.
Eden od glavnih vprašanj pri študiju planetov izven našega Sončevega sistema (eksoplanetov) je, ali so naseljivi. Raziskovalci iščejo takšne planete najprej tako, da ugotovijo, ali se nahajajo v območju bivanja ("habitable zone") okrog matične zvezde, kar pomeni da je temperatura na planetu dovolj velika da se voda lahko nahaja v tekoči obliki na površju. Nasina misija Kepler je odkrila mnogo eksoplanetov v takšnih območjih, in raziskovalci še vedno raziskujejo zbrane Keplerjeve podatke (satelit jih je že prenehal zbirati) da bi med temi kandidati našli eksoplanet, ki bi bil tako majhen kot Zemlja. Ampak tudi če znanstveniki odkrijejo eksoplanet podoben Zemlji, ki bi se nahajal v območju, kjer bi vsaj glede na teorijo pričakovali oceane na planetu, se še vedno pojavlja vprašanje, ali je na takšnih eksoplanetih sploh dovolj vode?
Johnson in njegova ekipa se je reševanja tega problema lotila z modeliranjem planetarnih sestavin, ki bazirajo na meritvah razmerja ogljika proti kisiku na primeru našega Sonca. Naše Sonce, tako kot ostale zvezde, je iz juhe elementov ki so nastali ob Velikem poku in v prejšnih generacijah zvezd, pobral elemente kot so vodik, helij, silicij, ogljih in kisik. Model, ki ga Johnson in sodelavci uporabljajo, natančno napove, koliko vode se je nahajalo v obliki ledu zelo zgodaj v zgodovini našega Osončja, milijarde let nazaj, preden je sploh prišla do Zemlje. Kometi in prvotni objekti, iz katerih so kometi sploh nastali, naj bi bili glavni dostavljalci vode, čeprav je to danes še odprto vprašanje. V vsakem primeru so ti objekti začeli svoje potovanje zelo daleč od Zemlje, za tako imenovano "sneženo mejo" (snow line), preden so trčili v Zemljo in odložili zaloge vode na ali pod površje. Ko so raziskovalci takšne modele uporabili na primeru matične zvezde z veliko vsebnostjo ogljika, je voda izginila. "V takšnih sistemih za sneženo mejo ne pričakujemo več prisotnosti snega," je povedal Johnson.
"Vsi planeti s trdnim površjem očitno niso ustvarjeni enako," je povedal Lunine. "Tako imenovani diamantni planeti v velikosti Zemlje, če obstajajo, so po vsej verjetnosti brez življenja in oceanov."
Vir: JPL NASA