Kateri procesi vodijo do nastanka planetov? Se planeti pojavljajo okoli vseh tipov zvezd? Kako planeti rastejo in se razvijajo? To so le nekatera vprašanja, na katera še ne poznamo zadovoljivega odgovora. Ameriška vesoljska agencija NASA vabi prostovoljce s celega sveta k sodelovanju pri projektu odkrivanja rojstnih krajev planetov. S pregledovanjem infrardečih posnetkov satelita WISE lahko znanstvenikom pomagate poiskati odgovore na zgornja vprašanja.
Planeti se tvorijo in rastejo v vrtečih se diskih plina, prahu in skalnatih kep, ki obkrožajo mlade zvezde. Včasih taki skalnati in prašni delci zvezdo spremljajo skozi njeno celotno življenje. Že dalj časa znanstveniki poskušajo najti čimveč primerov takih sistemov, v katerih se rojevajo planeti.
Zvezdo obdano s prahom je težko opaziti. Vemo pa, da svetloba z zvezde segreva prah okoli nje, ki nato seva infrardečo svetlobo. Ta del elektromagnetnega spektra Zemljina atmosfera absorbira, zato moramo za opazovanje infrardeče svetlobe teleskope poslati v vesolje. Eden izmed takšnih teleskopov/satelitov je WISE (Wide-Field Infrared Survey Explorer), ki je pred kratkim pregledal celotno nebo. Med posnetki se najverjetneje skriva na tisoče prašnih diskov. A poleg diskov v infrardečih valovnih dolžinah sevajo tudi galaksije, meglice in drugi objekti. Posnetkov je veliko preveč, da bi jih znanstveniki lahko pregledali sami. Prav tako pa ne morejo zaupati računalniškim algoritmom, da bi delo napravili namesto njih, saj algoritmi ne znajo ločiti med različnimi objekti. Tu pridete na vrsto vi!
NASA vas s projektom Disk detective vabi, da si vzamete nekaj časa in razvrstite nekaj objektov v različne kategorije glede na njihovo obliko.
Diski, kateri zanimajo znanstveniki, so razvrščeni predvsem v dve kategoriji: YSO (ang. Young Stellar Objects ali mladi zvezdni objekti) ter diskasti ostanki (ang. debris disks). YSO predstavljajo mlade zvezde, stare manj kot 5 milijonov let. Večkrat so obdane s plinastimi diski in se pojavljajo predvsem v zvezdnih kopicah. Kot primer YSO-ja je na desni sliki prikazan disk HH 30, posnet s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Disk gledamo s strani, zato ga vidimo kot temno črto, obdano z dvema svetlečima stožcema, ki ju seva površje diska. Iz ravnine diska izhaja curek plina.
Diskasti ostanki so prikazani na levi sliki. Spominjajo na asteroidni ter Kuiperjev pas v našem Sončevem sistemu, le da so lahko precej večji. Vsebujejo zelo malo plina - večinoma so sestavljeni iz pasov skalnatih in ledenih skal, zametkov planetov. Najdemo jih okoli zvezd, starih več kot 5 milijonov let. Take diske najdemo okoli nekaterih najsvetlejših zvezd na nebu, kot sta Vega in Formahault.
Slike satelita WISE nimajo tako dobre ločljivosti, zato tako lepih diskov ne boste opazili. Najverjetneje boste našli zgolj malo večje svetle pike. Poleg slike s satelita WISE boste pri razvrščanju našli tudi posnetke drugih opazovalnih misij v drugačnih valovnih dolžinah, kot so SDSS, 2MASS, CTIO, itd. Poleg samih slik boste tako lahko raziskali tudi spreminjanje svetlosti v odvisnosti od valovne dolžine: taka analiza je prav tako pomembna, če želimo diske ločiti od drugih astronomskih objektov.
Najbolj zanimivi diski bodo kasneje posneti tudi z drugimi teleskopi. Ker pa je posnetih objektov zares veliko, se zna zgoditi, da odkrijete kakšen povsem nov in nor objekt in prispevate k bogatemu in pestremu naboru vesoljskega živalskega vrta.
Vir: DiskDetective