Esin satelit Gaia, ki so ga izstrelili 19. decembra, je na Zemljo že poslal podatke prvih kalibracijskih meritev. Ta teden je bila objavljena Gaiina prva slika, in sicer je to mlada kopica NGC 1818 v Velikem Magelanovem oblaku, satelitski galaksiji naše Galaksije.
Ta testna slika, ki so jo posneli med kalibracijskimi postopki, s katerimi bodo natančno umerili Gaiine merilne instrumente, je ena prvih, ki jih je satelit posnel in poslal v kontrolni center, vendar ironično, tudi ena zadnjih, saj Gaiin osnovni način delovanja ne predvideva pošiljanja celotnih slik na Zemljo. Potem ko bo Gaia pričela z rutinskimi meritvami, bo namreč proizvedla enormne količine podatkov. Da bi optimizirali učinkovitost, nam bo Gaia pošiljala le slike majhnih delčkov neba, kjer bo zaznala zvezde.
Prva slika, ki jo je GAIA poslala na Zemljo: kopica NGC 1818 v Velikem Magelanovem oblaku. Vir: ESA
Cilj projekta Gaia je izdelava izjemno natančnega zemljevida naše Galaksije. Gaia bo izmerila položaje in lastna gibanja približno milijarde zvezde, kar predstavlja 1% celotne populacije naše Galaksije, ki jo sestavlja okoli 100 milijard zvezd. Rezultati nam bodo pomagali pri odgovorih na vprašanja o nastanku in evoluciji naše Galaksije.
Z neprestanim opazovanjem neba, ki bo trajalo 5 let, bo vsako izmed milijarde zvezd v povprečju posnela 70-krat. Poleg meritev položaja in lastnih gibanj bo posnela tudi spektre zvezd, ki nam bodo razkrili njihove ključne fizikalne lastnosti, vključno z njihovo svetlostjo, temperaturo in kemično sestavo.
Da bi dosegla zadane cilje, se bo Gaia počasi vrtela okoli svoje osi in pri tem s svojima dvema teleskopoma pokrila celotno nebo. Pri tem bo svetlobo iz obeh teleskopov hkrati usmerjala na ogromno digitalno kamero, ki jo sestavlja skoraj milijarda točkovnih elementov - to je tudi največja kamera, ki je kdajkoli poletela v vesolje.
Pred začetkom rutinskih meritev je potrebna natančna poravnava in fokusiranje teleskopov, poleg tega pa tudi umeritev instrumentov, kar je precej zahtevna naloga, ki bo zahtevala kar nekaj mesecev truda znanstvenikov, preden bo Gaia pripravljena na začetek njenega petletnega obdobja meritev. Kot del tega procesa bo Gaina ekipa na Zemljo prenašala tudi večje dele posnetkov, katerih del je slika kopice NGC 1818. Slika pokriva manj kot 1% površine celotnega Gaiinega vidnega polja. Čeprav je ekipa z delom dosegla ogromen napredek, jih še vedno čaka ogromno dela z umerjanjem in natančnim razumevanjem vseh posebnosti in obnašanja Gaiinih instrumentov.
Video (v angleškem jeziku), ki podrobno predstavi delovanje Gaiine kamere. Vir: ESA
Medtem ko bo Gaia v prvih šestih mesecih delovanja posnela vso načrtovano milijardo zvezd, bodo potrebna ponovitvena opazovanja v obdobju petih let, da bodo lahko izmerili drobne premike zvezd in s tem določili njihove razdalje in lastna gibanja. Rezultat truda, končni Gaiin katalog, bo objavljen šele tri leta po zaključku osnovnega projekta. Če pa bodo že med prvimi obdelavami podatkov, ki bodo potekale sproti, zaznali nenavadne ali hitro spreminjajoče se objekte, kot so na primer supernove, bodo njihove podatke nemudoma sporočili ostalim astronomskim kolegom in jim tako omogočili takojšnja opazovanja v okviru drugih projektov.
Vir: ESA