Vabljeni k poslušanju oddaje Frekvenca X na Valu 202 v četrtek, 4. decembra ob 17:15. Jedro tokratne oddaje bo pogovor s profesorjem Martinom Asplundom z Avstralske nacionalne univerze v Canberri v Avstraliji. Povprašali ga bomo, iz česa so zvezde. Že pred skoraj 90 leti smo, po zaslugi dela Cecilie Payne-Gaposchkin, ugotovili, da je najpogostejši kemični element v zvezdah vodik. Vendar pa je šele pred komaj petimi leti naš gost, prof. Martin Asplund, pokazal, da je kisika, tretjega najpogostejšega kemičnega elementa v vesolju, skoraj pol manj, kot so mislili dotlej. Povprašali ga bomo torej, kako natančno je naše znanje o tem, iz česa so zvezde, in zakaj nas to zanima.

Preberite v novembrski Spiki:

Novice: Nepričakovan, a izjemen obisk astronavtke Sunite Lyn Williams, Otvoritev radijskega teleskopa na Gimnaziji Šentvid, Skrivnostni G2 preživel bližnje srečanje z našo črno luknjo, ALMA razkriva genezo planetov idr.

Iz zgodovine: Ptolemaj - vrhunski astronom ali goljuf?

Luna in jaz: Trebušni ples

Amaterji: Messierjev plus maraton 2014, AR2192, Nebo nad Zadrom, Bližnje srečanje planetarne vrste

Galerija: Zlatko Obranic

Philae je pristal na dokaj kamnitem območju, ki ga pred tem znanstveniki niso preiskali. Trenutno deluje osem izmed desetin instrumentov, ostala dva pa bi potrebovala premik modula. Sončne celice dobijo le 1.5 ur svetlobe na dan (ki na kometu traja 12 ur).

Levo vidite prvo sliko, ki jo je s kometa poslal pristajalni modul Philae. Toda včeraj ni šlo vse tako gladko, kot je zgledalo in kot smo upali. Po podatkih magnetometra ROMAP naj bi Philae pristal trikrat: ob 15:33, 17:26 and 17:33 UTC. Med prvim in drugim časom sta pretekli dve uri, zaradi česar je možno, da se je Philae precej oddaljil od predvidenega kraja pristanka Agilkia.

relativity light bendingAlbert Einstein je splošno teorijo relativnosti v končni obliki objavil novembra 1915. Z letošnjim novembrom torej vstopamo v stoto leto njenega obstoja. Ob tej priložnosti vljudno vabimo na prireditev ob izidu slovenskega prevoda Einsteinove knjige O posebni in splošni teoriji relativnosti (v prevodu dr. Matjaža Ličerja), ki bo v Atriju ZRC v sredo 12. novembra ob 19h. 

V okviru projekta LIFE+ Življenje ponoči (www.lifeatnight.si) je nastal prvi slovenski dokumentarni film "Življenje ponoči", ki na zanimiv način predstavlja širšo problematiko svetlobnega onesnaževanja. Film je bil predvajan v nedeljo, 2. novembra 2014 na TV slovenija 1. pogram in si ga lahko ponovno ogledate na tej povezavi. V okviru projekta LIFE+ Življenje ponoči je bila razvita tehnologija osvetljevanja cerkva in drugih objektov kuturne dediščine, ki močno zmanjša svetlobno onesnaženje in negativne vplive nočne svetlobe na živali. Na sliki: Primer svetlobnega onesnaženja (foto A. Mohar).

Vabljeni k ogledu!

Več prispevkov

  1. Otvoritev radijskega teleskopa na Gimnaziji Šentvid
  2. Preberite v novi Spiki
  3. Ali se razširjamo skupaj z vesoljem?
  4. NameExoWorlds: IAU tekmovanje za poimenovanje eksoplanetov in njihovih zvezd
Stran 72 od 159