Vesoljska sonda Rosetta se je danes, 6. avgusta okrog 11h dopoldne po našem času utirila v orbito okrog kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko. Poleg tega, da je to prva sonda, ki se je kdajkoli utirila okrog kometa, bo novembra letos nanj spustila pristajalni modul Philae z instrumenti za študij kometovega jedra in vrtanje v njegovo skorjo. Astronomom bo omogočila vpogled 4,6 milijarde let v preteklost - čas, ko planetov še ni bilo, okoli Sonca pa so krožili le roji asteroidov in kometov. Poleg tega so kometi zanimivi zato, ker so bogati z organskimi molekulami.

Vesoljska sonda Rosetta v sredo, 6. avgusta, končno prihaja v bližino kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Njen prihod lahko spremljate v živo iz kontrolnega centra Evropske vesoljske agencije v Darmstadtu.

Od marca 2004, ko je v vesolje poletela z raketo Ariane 5, je po Osončju preletela 6.4 milijard kilometrov. Leta 2011 so njeno delovanje zamrznili dokler se ni kot predvideno prebudila januarja letos. Že nekaj mesecev Rosetta budno spremlja in fotografira komet, na katerega bo novembra letos spustila sondo Philae. S posebnimi manevri bo sonda v teh dneh prešla v orbito okrog kometa (glej video). Več o Rosetti, pristajalni sondi Philae in njunemu raziskovanju zgodovine Osončja v daljšem članku.

Več ali manj vsi vemo, da Zemlja potuje okoli Sonca na razdalji ene astronomske enote, kar znaša približno 150 milijonov kilometrov. Sonce s svetlobo, ki jo nenehoma seva v prostor okoli sebe, omogoča življenje na našem planetu. Brez njega bi bila Zemlja pust in mrzel svet.

Eden izmed najpopularnejših meteorskih rojev so Perzeidi, ki imajo letos višek svoje aktivnosti v noči med 12. in 13. avgustom. Letošnja opazovanja bo žal motila Luna. Število opaznih meteorjev bo zato nižje, saj bomo lahko videli le najsvetlejše. Opazovanja bodo nekoliko manj motena v prihajajočih dneh, ko na nočnem nebu nekaj ur ne bo svetle Lune.