Sedem strašljivih minut za Curiosity
Sedem minut - toliko časa bodo znanstveniki in inženirji zadrževali dih, predno bo na Marsovo površje pristal Nasin rover Curiosity (Radovednost). Rover je pravzaprav samostojen laboratorij (uradno ime je Mars Science Laboratory) in je od novembra lani na poti proti Marsu, kjer bo 6. avgusta ob 7:31 zjutraj pristal v kraterju Gale.
Sedem dolgih minut se bo spuščal na površje rdečega planeta. Zakaj bodo te minute tako pomembne in hkrati zaskrbljujoče? Na to vprašanje odgovarja spodnji video s pričevanji znanstvenikov in inženirjev Jet Propulsion Laboratory-ja.

Nasin Nuclear Spectroscopic Telescope Array ali krajše NuSTAR je zajel svoje prve testne slike visoko-energijskega vesolja v rentgenskih žarkih. Observatorij, ki je bil izstreljen 13. junija, je prvi vesoljski teleskop, ki lahko izostri visoko-energijske rentgenske ali X-žarke, ki jih sicer uporabljajo tudi zdravniki in zobozdravniki, v jasne slike. Kmalu bo misija začela raziskovati skrite črne luknje - ostanke zvezdnih eksplozij - in druge objekte ekstremne fizike v našem vesolju.
S pomočjo opazovanj vesoljskega teleskopa Kepler so na eksoplanetu, podobnem Jupitru, odkrili prisotnost atmosferskih vetrov in celo izmerili njihovo hitrost. S proučevanjem sistema v različnih fazah so lahko določili svetlobno krivuljo planeta in zamik njene faze glede na pričakovano vrednost, kar je posledica močnih vetrov, ki toploto iz dnevne prenašajo na temno stran planeta.
Meritve Nasinega Voyagerja 1 kažejo, da je ta sonda dosegla področje, kjer je intenziteta nabitih delcev z izvorom izven našega Osončja močno narasla. Znanstveniki, ki opazujejo njihov hiter porast, so prišli do zaključka, da je Voyager prva misija, ki vstopa v medzvezdni prostor.