Nemški satelit ROSAT, ki je od leta 1990 opazoval rentgensko svetlobo iz vesolja, se je dokončno vrnil na Zemljo. Predvideni prihod, ki je bil najprej napovedan med 21. in 23. oktobrom, se je zgodil v nedeljo zjutraj med 3:45 in 4.15 uro. Kje so deli satelita, ki je bil težak približno toliko kot večji avtomobil, trčili ob tla (ali padli v ocean) še ni znano. Znano pa je, da so opazovanja z ROSAT-om predstavljala mejnik v visokoenergijski rentgenski astronomiji.

Novice: MESSENGER razkriva številne nove podrobnosti o Merkurju

Amaterji: Nedelja res ni vsak dan

Planeti: Dogajanje na Jupitru in Saturnu

Osnove: Astrofotografija - 1. del

Šole: Pripravite se na 3. državno tekmovanje iz znanja astronomije

Iz zgodovine: Orbis Pictus - knjiga knjig

Večerno nebo v novembru

Slovensko astronomsko revijo Spika lahko naročite Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Zaradi tehničnih težav z raketo Sojuz (šlo naj bi za težave pri točenju goriva v tretji del rakete - third stage fueling) je polet prvih dveh satelitov evropskega navigacijskega sistema Galileo prestavljen za 24 ur. Kot sporoča Evropska komisija preko socialne mreže Twitter (@EU_enterprise) naj bi se vzlet zgodil jutri, v petek 21. oktobra ob 12.34 (po našem času). Več o satelitskem navigacijskem sistemu Galileo si preberite tukaj.

V četrtek, 20. oktobra ob 12.34, bosta v orbito okrog Zemlje poletela prva dva satelita konstelacije Galileo. Evropski navigacijski sistem Galileo bo sestavljajo 30 satelitov, ki bodo postopoma izstreljeni do leta 2019. Sistem bo omogočal precizno pozicioniranje, navigacijo in natančno določanje časa, prva dva satelita pa bosta služila kot preizkus delovanja celotnega sistema. Vzlet iz francoske Gvajane z raketo Sojuz lahko spremljate od 11.30 dalje tukaj.