9. avgusta 2011 ob 9:48 po našem času je satelit GEOS zaznal na Soncu blišč razreda X6.9, ki je bil usmerjen proti Zemlji. Ta gigantski izbruh sevanja ne more prodreti skozi Zemljino ozračje in poškodovati ljudi na njenem površju, lahko pa povzroči motnje v atmosferi, komunikacijskih signalih in delovanju GPS satelitov.

V tem primeru je videti, da je bil blišč dovolj močan, da bi lahko povzročil začasne prekinitve radijskih komunikacij. Ob blišču je prišlo tudi do povečanega števila oddanih energetskih protonov s Sonca, ki bi lahko poškodovali astronavte v vesolju, če se ti ne bi ustrezno zaščitili.

{movremote} http://www.nasa.gov/mov/578469main_2011_08_09_AIA_131.mov {/movremote}

Blišč razreda X se je pričel 9. avgusta 2011 ob 9:48 po srednjeevropskem času in je dosegel vrhunec ob 10:05. Blišč je izviral iz območja Sončeve pege AR11263, nato pa se je zaradi vrtenja Sonca skril pred našim pogledom. Posnetek je naredil Nasin Observatorij Sončeve dinamike (Solar Dynamics Observatory - SDO) v ekstremno ultravijolični svetlobi pri 13.1 nanometrih.

V povezavi z bliščem je prišlo tudi do izbruha snovi iz Sončeve korone (coronal mass ejection - CME). Ti izbruhi so še en pojav na Soncu, ki pošlje delce s Sonca v okoliški prostor in lahko prizadene elektronske sisteme in satelite v bližini Zemlje. Vendar tokratni izbruh snovi iz Sončeve korone ne potuje proti Zemlji, zato strokovnjaki na Zemlji ne pričakujejo njegovih učinkov.

Kaj pomeni to, da je blišč razreda X?

Sončevi blišči so ogromne eksplozije na Soncu, ki v prostor okrog Sonca pošljejo energijo v obliki elektromagnetnega valovanja (svetlobe) in hitrih delcev. Ti blišči so pogosto povezani z Sončevimi magnetnimi nevihtami, zanimi kot izbruhi snovi iz Sončeve korone. Število Sončevih bliščev se poveča približno vsakih 11 let s povečanjem Sončeve aktivnosti. Sonce se trenutno bliža naslednjemu maksimumu aktivnosti, ki bo verjetno leta 2013. To pomeni, da lahko pričakujemo več bliščev: nekateri bodo majhni, drugi pa dovolj močni, da bodo poslali energijo vse do Zemlje.

Najmočnejši blišči so imenovani "blišči razreda X". To poimenovanje sloni na klasifikacijskem sistemu, ki Sončeve blišče razvršča po njihovi moči: najšibkejši so blišči razreda A (ki so blizu vrednosti ozadja), sledijo jim blišči razredov B, C, M in X. Ta razvrstitev je podobna Richterjevi lestvici za potrese, saj vsaka črka predstavlja 10-kratno povečanje oddane energije. Tako pomeni X desetkrat več kot M in 100-krat več kot C. Znotraj vsake črke je še natančnejša delitev od 1 do 9.

Blišči razredov A, B in C so prešibki, da bi opazno vplivali na Zemljo. Blišči razreda M lahko povzročijo kratke radijske izpade v bližini polov and manjše "sevalne nevihte", ki bi lahko škodovale astronavtom.

Še močnejši so blišči razreda X. Če so blišči in z njimi povezani izbruhi snovi iz Sončeve korone usmerjeni proti Zemlji, lahko povzročijo dolgotrajne sevalne nevihte, ki lahko poškodujejo satelite, komunikaijske sisteme in tudi tehnološke naprave in električno omrežje na Zemlji. Blišča razreda X, ki sta se zgodila 5. in 6. decembra 2006 sta, na primer, sprožila izbruh snovi iz Sončeve korone, ki je motil GPS signale med sateliti in uporabniki na tleh. Ker je oznaka X zadnja v tej lestvici, obstajajo pa tudi blišči, ki so več kot 10-krat močnejši od bliščev X1, lahko razred X gre tudi višje od oznake X9. Najmočnejši blišč izmerjen z modernimi metodami se je zgodil leta 2003, med zadnjim Sončevim maksimumom, in je bil tako močan, da je preobremenil senzorje, ki imajo sicer zgornjo mejo pri X28.

Observatorij SOHO (the Solar and Heliospheric Observatory) je posnel to sliko Sončevega blišča v torek, 28. oktobra 2003. Posnetek. Vir: NASA/SOHO

Sončeva nevihta za Noč čarovnic leta 2003 je povzročila to polarni sij nad Mt. Airy v Marylandu v ZDA. Vir: NASA/George Varros

Najmočnejši blišči razreda X so daleč najmočnejše eksplozije v Sončevem sistemu in so osupljive za opazovanje. Ko se magnetne silnice prekrižajo in ponovno povežejo (pride do t.i. magnetne rekonekcije) se iz Sončeve površine bočijo zanke, ki so več desetkrat večje od Zemlje. V najmočnejših takih dogodkih lahko ta proces magnetnega povezovanja sprosti toliko energije kot milijarda vodikovih bomb.

NASA, ameriška National Oceanic and Atmospheric Administration in Air Force Weather Agency ter drugi budno spremljajo Sonce, če oddaja močnejše blišče in z njimi povezane magnetne nevihte. Z vnaprejšnjim opozorilom lahko pomagajo pri zaščiti satelitov in vesoljskih plovil pred hujšimi poškodbami.

Vir: NASA