Asteroidi pridejo v različnih velikostih in oblikah. Eden izmed bolj nenavadnih je asteroid Kleopatra, katerega oblika spominja na pasjo kost. Astronomi so s pomočjo novih opazovanj Južnega evropskega observatorija natančno izmerili maso asteroida in izdelali njegov 3D model. S tem so korak bližje razumevanju nastanka Kleopatre in njenih dveh lun.
Znanstveniki se veliko naučijo prek študije nenavadnih pojavov ali objektov, ki odstopajo od povprečja. Asteroid Kleopatra nedvomno spada med takšne čudake.
Kleopatrino zapleteno obliko so pred dvajsetimi leti razkrila opazovanja z radarjem. Dve odebelini povezani s tanjšim vratom spominjata na pasjo kost[1]. Leta 2008 so raziskovalci odkrili, da ima asteroid tudi dve luni. Luni AlexHelios in CleoSelene sta poimenovani po Kleopatrinih otrocih.
Med leti 2017 in 2019 so raziskovalci asteroid opazovali z instrumentom SPHERE na Zelo velikem teleskopu (Eso). Asteroid se vrti, zato so opazovanja v daljšem časovnem obdobju posnela asteroid z različnih kotov. Znanstveniki so s pomočjo serije posnetkov izdelali natančen 3D model asteroida. Ugotovili so, da je dolg približno 270 kilometrov in da ni povsem simetričen.
Posnetki asteroida Kleopatra med leti 2017 in 2019. Asteroid se vrti, zato ga vidimo pod različnimi koti. Vir: ESO/Vernazza, Marchis et al./MISTRAL algorithm (ONERA/CNRS)
Pretekle študije zaradi nezadostnih opazovanj niso uspele določiti natančnih orbit lun, zaradi česar so prišle do napačnih zaključkov o masi asteroida. Sedaj so nova opazovanja in prefinjeno modeliranje popravile izračune. Nova izmerjena masa asteroida je za 35 odstotkov manjša od prejšnjih ocen. Z izmerjenima velikostjo in maso lahko izračunamo povprečno gostoto asteroida. Izkazalo se je, da je gostota majhna, kar namiguje na porozen material. Z drugimi besedami: asteroid komaj stoji skupaj.
Asteroid Kleopatra je današnjo obliko verjetno dobil pri trku dveh večjih asteroidov. Tudi luni imata zanimivo zgodovino. Asteroid se vrti zelo hitro; če bi se vrtel samo malo hitreje, bi razpadel. Če se je asteroid nekoč nenadoma malo hitreje zavrtel, bi nekaj snovi ušlo z njegovega površja in oblikovala bi se naravna satelita.
Občudovanja vredne slike niso samoumevne. Kleopatra se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom in se Zemlji nikoli ne približa na manj kot 200 milijonov kilometrov (Zemlja kroži okoli Sonca na razdalji 150 milijonov kilometrov). Podrobnosti, ki jih sicer zaradi migljanja atmosfere ne bi mogli razločiti, nam omogoča posebna tehnologija adaptivne optike na teleskopih. Naslednja generacija velikih teleskopov nam bo asteroid še približala.
Dodatno branje:
Južni evropski observatorij
Članek 1
Članek 2
[1] Mene osebno ti posnetki bolj spominjajo na arašid. Pasja kost verjetno pride iz modeliranja radarskih opazovanj.