Petnajst zvezd, ki se nahajajo v disku naše Galaksije, ima popolnoma različne lastnosti od ostalih. Astronomi menijo, da so to ostanki pritlikave galaksije ali kroglaste kopice, ki jo je naša Galaksija "pojedla". Odkrili so jih v sklopu projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo tudi slovenski astronomi na Univerzi v Ljubljani.
Slika: Porazdelitev zvezd Vodnarjevega toka. V ozadju naša Galaksija (numerična simulacija). (Vir: Mary Williams, AIP Potsdam, Nemčija)
Znotraj naše Mlečne ceste se Sonce in ostale zvezde gibljejo s hitrostjo približno 220 kilometrov na sekundo, kar pomeni da v približno 250 milijonih let opravimo celoten obhod okrog centra Galaksije. Astronomi pa že dlje časa vedo, da obstajajo zvezde, ki se z razliko od Sonca gibljejo po dokaj nenavadnih tirih.
Pred kratkim je skupina RAVE objavila v reviji The Astrophysical Journal rezultate o petnajstih zvezdah, ki se nahajajo na razdalji 1.500 do 30.000 svetlobnih let od Sonca. Gibljejo se vse v isto smer in z isto hitrostjo, ki pa sta od ostalih zvezd čisto različni. Njihova kemična sestava in starost prav tako kažeta, da je njihov izvor skupen. "V okolici diska naše Galaksije vse polno tokov zvezd, ki so preostanki raztrganih majhnih galaksij, ki so v preteklosti trčile v našo Galaksijo in jih je ta 'pojedla'. Večine teh tokov še ne poznamo." je izjavil Tomaž Zwitter, član projekta RAVE in profesor astronomije na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani.
Zgornja slika: Hitrosti pol milijona RAVEovih zvezd, ki se od nas oddaljujejo (v rdeči barvi) oziroma približujejo (v modri barvi). Rumena črta predstavlja nebesni ekvator, v ozadju pa je slika celotnega neba, ki jo je posnel Axel Mellinger. Vir: RAVE, Tomaž Zwitter
Vse to pripomore k trditvi, da so te RAVEove zvezde najverjetneje ostanek pritlikave galaksije ali kroglaste kopice, ki jo je naša Galaksija absorbirala in popolnoma uničila pred približno 700 milijoni let. Toku zvezd so astronomi dali ime Vodnarjev tok, saj se teh petnajst posebnic nahaja v ozvezdju Vodnarja. "Vodnarjev tok je poseben," pravi prof. Zwitter, "ker vse kaže, da gre za staro pritlikavo galaksijo, ki pa je v našo Galaksijo trčila šele pred kratkim. Torej zajemanje snovi iz drugih galaksij, ki je bilo zelo pomembno za nastanek naše in drugih podobnih galaksij v vesolju, poteka še danes."
Projekt RAVE deluje že od leta 2003. Z analizo spektroskopskih podatkov, ki jih je pridobil 1,2 metrski teleskop na Angleško-avstralskem observatoriju, je znanstvenikom uspelo opazovati skoraj 500.000 zvezd znotraj Galaksije. Ambiciozni cilj projekta RAVE je pridobiti do konca leta 2012 podatke o skupno milijonu zvezd.
Po besedah profesorja Zwittra, ki je med drugim tudi član Centra odličnosti Vesolje-SI, pa odpira RAVE pot novim misijam. "Odkritje so omogočile točne spektroskopske meritve gibanja in fizikalnih lastnosti zvezd. Tehnika je tako obetavna, da bo ena največjih misij Evropske vesoljske agencije Gaia, ki bo izstreljena leta 2012, posvečena izključno preučevanju strukture, lastnosti in nastanka naše Galaksije. Tako bomo bolje razumeli nastanek običajnih galaksij v vesolju. Mnogi ta novi pristop imenujejo lokalna kozmologija."
Poleg projekta Gaia bo stekel tudi projekt Hermes, ki bo z velikim teleskopom v Avstraliji natančno preučil kemično sestavo milijona zvezd naše Galaksije. V oba projekta so vključeni tudi slovenski astronomi.
Dunja Fabjan
Vir: Center odličnosti VESOLJE-SI; za malo sliko pa INAF (v italijanščini)